Aktualno

Grema na kafe s Ksenijo Repina: Maribor ni mesto duhov

Miha Dajčman Miha Dajčman
23.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"S samozavestjo bo v Mariboru izginila tudi potreba po obrekovanju," meni Ksenija Repina.
Sašo Bizjak

Od začetka novembra v središču Maribora deluje Kulturna četrt Minoriti, katere vodja je dramaturginja Ksenija Repina, ki je na področju kulture v Mariboru delovala v mnogih vlogah. "Precej časa sem delala za Borštnikovo srečanje, kar sta verjetno bila moja najljubša prostor in čas, sem pa zmeraj imela neverjetne mentorje. Delala pa sem tudi za Carmino Slovenico, sodelovala z Javnim skladom za kulturne dejavnosti kot selektorica, pa z MKC-jem in projektom KonS, z RTV Slovenija," našteje Ksenija Repina, ko ji omenimo, da ji je naloga vodenja KČ Minoriti, ki povezuje kulturne ustanove in kulturnike v mestu, bržkone pisana na kožo. Srečali smo se v kavarni Isabella. "Že od takrat, ko je bila Isabella še manjša, je to moj najljubši lokal. Povzema mariborsko zgodbo, da s sodelovanjem, dobro energijo in odnosom lahko dosežeš to, da si dostopen, prijazen in obiskan," je sogovornica pojasnila izbor lokala, med ljubimi pa izpostavila še Urban Garden. Naročila si je dvojni espresso.

Po izobrazbi ste dramaturginja, sodelavci in tisti, ki vaše delo poznajo, pa vas opisujejo kot zelo dobro operativko in natančno osebo.

"Po izobrazbi sem dramaturginja, a nikoli čisto zares dramaturgije nisem delala. Morda sem dramaturgijo prenesla na projekte same - v vsebino, koncipiranje in izvedbo, ki dramaturgijo prav tako potrebujejo. Rekla bi, da sem bolj operativka kot akademski človek. So pa operativci pomembna sila, vmesni del, ki so v zakulisju, so nujni, a včasih spregledani. Moj problem z dramaturgijo je bil ta, da sem zmeraj premalo govorila, raje sem pisala in brala. Za deliti svoje mnenje pa človek potrebuje pogum. Z leti prideš do točke, ko moraš jasno izraziti mnenja in pozicije, zato je verjetno študij dramaturgije bil uvod v življenje. Pri delu se res trudim biti natančna, a nisem zelo sistematičen tip človeka, sem spontana in intuitivna. Zelo rada imam urednikovanje - tega zdaj ne delam -, recimo kataloga za Borštnikovo srečanje, vsebinjenje se mi je zdelo dragocen proces v življenju. In naučilo me je, da nobena napaka ni usodna - vsaj do sedaj ni bila -, ne bo se podrl svet zaradi napačne črke v tiskanem materialu. Pomembno se mi zdi, da uživaš v tem, kar počneš."

Ksenija Repina
Sašo Bizjak

V začetku meseca je bila otvoritev Kulturne četrti Minoriti. Za kakšen projekt gre?

"K minoritski zgodbi sem bila povabljena v maju, juniju, ko se je zgodba že nekaj časa gradila. Minoriti - in to ni floskula - že od nekdaj združujejo celotno mesto. Vsebine, ki naseljujejo te prostore - ne govorim le o Lutkovnem gledališču Maribor -, tkejo producenti iz celotnega mesta. Od Narodnega doma, Mariborske knjižnice, vsa plesna scena, Festival Borštnikovo srečanje, plesni festival Platforma, Mestni kino ... Tik pred zdajci sem začela sodelovati z zgodbo, ki ima veliko različnih inputov. Odprtje smo planirali v času nekdanjega Borštnika, ta je sedaj junija, oktobra so ljudje navajeni obiskovati dvorane, poleti jih težje dobiš v zaprte prostore. Smiselno se mi je zdelo, da bi bilo odprtje kulturne četrti v festivalskem okvirju oktobra. Po tehtnem premisleku s sodelavci smo se odločili, da to razširimo v mesec in da gre za prerez vsakodnevnih aktivnosti. To najlepše povzema naša spletna stran, ki je sodobna, skoraj alternativna in naniza vse te različne vsebine. Minoriti so preplet različnih zvrsti umetnosti v edinstvenih prostorih, pri vzpostavljanju identitete pa gre za tek na dolge proge. Poleti zaživi avditorij s Festivalom Lent, oživljajo ga kino in dogodki KGB-ja in jazz. Bi si pa želeli, da bi tja lahko ljudje prišli tudi na kavo v oazo pod najstarejšim hrastom. Če imamo na Poštni vrvež in dogajanje, sta na Minoritih mir in polnost miru. Želimo si, da se ljudje družijo, si izmenjujejo mnenja, sodelujejo in se zgodi pretočnost idej in realizacij."

Minoritski samostan, Minoritska cerkev, Sodni stolp, Lutkovni muzej, ki bo kmalu odprt, Tri babe. Katero je vaše najljubše prizorišče in zakaj?

"Uh, vsako od teh prizorišč ima izjemno energijo. Ko smo iskali besedo, s katero bi te prostore opisali, smo rekli, da so prej kot očarljivi in prijazni zelo mistični, imajo globino in izjemne (z)možnosti. Cerkev ima lahko klasično koncertno postavitev ali sodobno postavitev, ki jih vidimo v tujini. Najljubši pa so mi hodniki teh prostorov, vezni členi teh prostorov."

Kako lahko ali težko je povezovati kulturne deležnike v mestu?

"V Mariboru imamo srečo, da se vsi med seboj poznamo. Na ključne točke in v centre kulturnega dogajanja v Mariboru je prišla mlada generacija, k skrbi za pretočnost informacij, idej in možnosti sodelovanja. Ni namen, da ugodimo vsem, ki imajo vsebino, prednost pri koncipiranju vsebine ima Lutkovno gledališče in lastne vsebine, delamo pa tudi z zunanjimi partnerji. Želimo se profilirati kot prostor, ki spremlja različne generacije. Ujamemo lahko publiko, ki se vzgaja skozi lutke, in jih pripeljemo tudi do strokovnih pogovorov. Ne morem skrivati tega, da si želimo energijo, ki jo ima Kino Šiška z diapazonom različnih ponudb - od razstav, koncertov, strokovnih in literarnih pogovorov, predstav, performensov, filma. Morda bo film zapustil Kulturno četrt Minoriti, bo pa tu najbrž ostal Letni kino Minoriti. Vsebine so prilagojene trenutku. Čeprav delamo na dolgi rok, delamo zdaj, v tem trenutku. Da polovimo starejšo publiko, ki ne ve, da so tu njim namenjene vsebine. Pristopi so stvar piarja, mreženja, komunikacije ..."

Ksenija Repina
Sašo Bizjak

Kdo bodo obiskovalci Minoritov v prihodnje?

"Včeraj me je pred Lutkovnim gledališčem ustavila skupina ljudi in me prosila, da jih fotografiram. Povabila sem jih, da naj, ko bodo imeli čas, pridejo na dogodke. Odgovorili so mi, da so odrasli in da ne bodo prišli. Očitno do ljudi z naše strani še ni prišla informacija, da je to namenjeno njim. Kot tudi lutke niso namenjene le otrokom, znotraj teh prostorov so vsebine, ki nagovarjajo zelo neposredno odraslo publiko. Zdaj delamo na opozarjanju javnosti, da je v teh prostorih dogajanje vsakodnevno. Ne ciljamo na komercialo, mainstream, ampak na alternativne dogodke, ki stopajo korak dlje od običajnega."

Imamo v Mariboru težavo z vrednotenjem vsebin?

"V prvi vrsti imamo težave s publiko. Srednješolska in študentska publika, ki je zainteresirana za umetnost in kulturo, gre študirat v Ljubljano in tujino, in vprašanje je, ali se v Maribor tudi vrne. Ko pa se, morda s temi vsebinami ni najbolj zadovoljna, ker se v tem ne najde ali nima možnosti sodelovati pri tem, ker smo morda malo zaprti. Imam srečo, da se nikdar nisem zaprla v neko skupino ali krog. Sodelovala sem recimo z GT-jem, ki je središče neke scene, in moja izkušnja je, da si tja morda nisem želela ali upala iti, ker se mi je zdelo, da je to za določeno skupino ljudi. Pa ni! Takšen predsodek obstaja pri ljudeh tudi za kakšne druge ustanove. To je napaka in v razmislek nam, ki se ukvarjamo z vsebino, producentom, da moramo ljudi privabiti, da spoznajo umetnost, ki je ustvarjamo. Ni načina, da umetnost ljudje razumejo prav, je le način, da jo sprejmejo. Razumevanje je osnovano na izkušnjah, vsak od nas pa ima svojo zgodbo. Prepogosto pozabljamo na svoje zgodbe, na to, kako smo vzgojeni, kje in s kom smo odraščali. Morda je težava pri Mariboru tudi to, da je osredotočen le na center. Ne mislim na center kot tak, ampak na to, da Maribor kot svoj center ne razumejo tudi ljudje iz okolice, okoliških občin. Maribor je center dogajanja, toda ljudi zunaj Maribora preredko nagovorimo."

Ksenija Repina
Sašo Bizjak

V predvolilnem času smo od kandidatov za župane slišali, da je Maribor na trenutke mesto duhov. Je res?

"Kdo je to rekel? Morda je res, a je to odvisno od tega, po kateri ulici greš, in tega, kakšno je vreme, koliko je ura. Producenti morda prešibko komuniciramo med sabo. Želim si, da imamo v mestu program, ki se ne prekriva za sicer količinsko omejeno publiko, ki jo Maribor z okolico ima. Ne bi rekla, da je Maribor mesto duhov! Res je, da je mesto včasih prazno, a je to odvisno tudi od tega, kaj vidiš ali želiš videti. Recimo, jaz vidim v Mariboru poleti ogromno turistov, eni pa pravijo, da jih ni."

Ksenija Repina
Sašo Bizjak

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Imela sem pogovor z enim od znanih mariborskih obrazov in rekel je, da Mariborčani šimfamo, a šimfamo v maniri, ker si želimo dobro. Morda bi bil skrajni čas, da postanemo samozavestni in ponosni na to, kar smo in kar dosegamo na kulturnem področju in generalno. S samozavestjo bo v Mariboru izginila tudi potreba po obrekovanju."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?