Že 2. Glaserjev festival te dni poteka v Malečniku. Rdeča nit letošnjega festivala je kulinarika, saj je prav izšla knjiga Malečniška kuharica, v kateri so zbrani 100-letni recepti šolskih sester, ki so nekoč delovale v Malečniku. V petih dneh festivala, ki se zaključi jutri, se zvrstijo številni dogodki za otroke in starejše. Festival se je sicer začel v sredo in se bo zaključil v nedeljo s položitvijo venca na njegovo grobnico.
V petek so se v prostorih Župnije Sv. Peter pri Mariboru-Malečnik na osrednji slovesnosti festivala zbrali številni. Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je častna pokroviteljica festivala. Ta festival nosi ime po duhovniku, pesniku, pisatelju, prevajalcu in narodnem buditelju Marku Glaserju (1806-1889), ki je skoraj pol stoletja vodil župnijo v Malečniku. In kot je, kot je povedal župnijski upravitelj in gonilna sila Glaserjevega festivala dr. Sebastijan Valentan, ni naključje, da najprestižnejši dan festivala poteka prav na dan, ko se je pred 217 letu rodil Marko Glaser. Valentan pojasnjuje, da si je Glaser prizadeval, da bi tudi dekleta prišla do izobrazbe in dal v ta namen v Malečniku zgraditi samostan s šolo. Iz Eggenberga je v Malečnik povabil šolske sestre, ki so začele z vzgojno izobraževalno dejavnostjo in pustile močno sled. Te so pripravljale dekleta na življenje, zato so prirejale gospodinjske in kuharske tečaje. Ena od tečajnic je bila tudi Alojzija Koletnik, ki si je recepte zapisovala v poseben zvezek, ki je ohranjen do danes. Ko je Valentan avgusta 2020 v upravljanje prevzel župnijo v Malečniku in raziskoval njene začetke, je do njega pristopila domačinka Anica Žižek, rojena Koletnik, ki mu je prinesla mamin rokopis, 80 strani porumenelih listov. "Ob pogledu na ta neprecenljivi dokument časa in kraja se je v meni takoj porodila ideja o knjižni izdaji, s katero bi še ohranjeni zapis ovekovečili, z njim na primeren način seznanili lokalno in širšo javnost ter ga tako iztrgali pozabi," pripoveduje.
In so se lotili težkega dela. Izvirne recepte so članice Društva malečniških gospodinj, ki jih vodi Valerija Bračko, preizkusile v praksi. Preverile so količine, prilagodile merske enote, prevedle v sodobni jezik in po potrebi dodale svojo sodobno izkušnjo oziroma nasvet. Za njimi je leto dni trdega dela. In nastala je Malečniška kuharica, ki jo je izdala najstarejša slovenska založba Celjska Mohorjeva družba. Predgovor v knjigi je napisal tudi dr. Janez Bogataj in ga naslovil Dediščina kuharskih znanj malečniških šolskih sester za sodobno kuhanje.
"Lokalne pobude, kot je vaša, so tiste, ki vsem sodobnim uspehom tlakujejo pot, in sicer s tem, ko osvetljujejo preteklost ter jo oživljajo na način, kot to v okviru dogodkov in dejavnosti počnete vi," je v govoru povedala ministrica Irena Šinko in nadaljevala: "Vse ženske, ki so zbirale recepte in svoje znanje delile s prihodnjimi generacijami, so imele pomembno vlogo pri ohranjanju naše kulinarične tradicije. Danes kuharji in gostinci, ki umeščajo slovensko kulinariko na svetovni zemljevid, gradijo na temeljih, ki so jih v preteklosti postavili pionirji slovenske kulinarike. Ni naključje, da si naša majhna, a kulinarična izredno bogata in raznolika dežela, utira vse bolj pomembno mesto na svetovnem kulinaričnem zemljevidu."
80 strani porumenelih listov je med drugim tudi razstavljenih na priložnosti razstavi Ko o zemlji in kruhu spregovorijo arhivi. Malečniškim šolskim sestram ne vojna in ne povojno obdobje nista prizanesla. Zadnja je kraj zapustila leta 1961. V Malečniku se šolskih sester še danes spominjajo. "Sestre so v Malečniku pustile pomembno sled in naša dolžnost je, da se jim na primeren način oddolžimo. In Marku Glaserju, tudi, se razume," dodaja Valentan.
Prvi korak k negovanju spomina je festival, drugi Malečniška kuharica. V petek so redovnice iz Slovenske Bistrice, ki so naslednice malečniških šolskih sester, prejele prvi Glaserjev srebrnik kot znamenje hvaležnosti za njihovo zgodovinsko delovanje v Malečniku. Sicer pa 2. Glaserjev festival organizirajo Župnija Sv. Peter pri Mariboru, OŠ Malečnik, Društvo malečniških gospodinj, Pokrajinski arhiv Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor.