Velika sobota ima posebno tišino. V njej je nekaj pričakovanja, nekaj spoštovanja in nekaj domačnega. Kristjani se na ta dan spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, po slovenskih krajih pa verniki v košarah k blagoslovu prinašajo velikonočne jedi. Tako je bilo tudi danes zjutraj v Zgornji Gorici, kjer se je pri kapelici ob 9. uri zbrala lepa množica ljudi, domačinov, družin, starejših, otrok in tudi takšnih, ki so prišli od drugod, ker jim je tukajšnji blagoslov posebej pri srcu.
Prav ta prizor, zbran zunaj, pri kapelici, daje blagoslovu v Zgornji Gorici poseben pečat. Ni zaprt med cerkvene stene, ampak diha z vasjo. Ljudje pridejo s košarami, se pozdravijo, izmenjajo nekaj besed, se ustavijo drug pri drugem. Prav v tem je posebnost blagoslova v Zgornji Gorici: verniki se ne zberejo le k molitvi, ampak tudi srečajo, poklepetajo in obujajo stare navade. Marsikdo pravi, da je prav zaradi tega vzdušje drugačno, bolj domače in povezovalno.
Blagoslov je opravil duhovnik iz župnije Cirkovce Janko Strašek, ki je po obredu z veseljem povedal, da je pri kapelici vsako leto več ljudi. In to se je danes tudi videlo. Med zbranimi niso bili le domačini, ampak tudi ljudje iz okoliških krajev, celo s Pragerskega, iz Šikol in od drugod. Kot da bi se dober glas o tem, kako prijetno in povezano je tukaj, razširil daleč prek vasi. V njegovih besedah ni bilo nič naučenega, ampak iskrena navezanost na kraj in ljudi. Povedal je še, da je Gorica nekoliko odmaknjena od Cirkovc, zato si sam prizadeva, da bi stik z domačini ostajal živ. "Meni veliko pomeni, če lahko te stare stvari ohranim," je po blagoslovu povedal Strašek. Ob tem je poudaril, da prav v takšnih majhnih skupnostih ostaja živa vera in medsebojna bližina. "Vedno več ljudi je tukaj, vsako leto jih je več," je dejal.
Blagoslov jedi v Zgornji Gorici ima dolgo tradicijo. Po besedah domačinov ga pri kapelici pripravljajo že kakšnih 30 let, pred tem pa so na žegnanje hodili v Cirkovce. Danes se mnogi radi vračajo prav zato, ker gre za ohranjanje starega običaja, ki ga v Zgornji in Spodnji Gorici še posebej cenijo.
Ena od vernic je povedala, da se ljudje radi vračajo, ker se tukaj ne gre le za obred, ampak tudi za druženje. "Zunaj je, družimo se in srečamo. Tako je bilo včasih. Tudi v Hotinji vasi smo tako imeli, se spomnim," je dejala. Dodala je, da je prav zato pomembno, da se takšni običaji ohranjajo.
Med zbranimi sta bili tudi Marija in Nežika iz Šikol, ki sta lani v Zgornjo Gorico prišli prvič. Ker jima je bilo vzdušje tako všeč, sta letos prihod ponovili. Prišli so tudi verniki s Pragerskega in iz drugih krajev, kar kaže, da glas o prijetnem in pristnem blagoslovu sega tudi prek domače vasi.
Posebej lepo je bilo videti družine, ki ta običaj ohranjajo skupaj. Ena od njih je povedala, da se pri njih doma držijo navade, da velikonočnih jedi ne pokusijo že na veliko soboto, ampak šele naslednje jutro po sveti maši, pri velikonočnem zajtrku. Tudi to je del stare tradicije, ki jo marsikje še skrbno negujejo.
Nekateri so današnje dopoldne začeli še bolj po domače. Kot je bilo slišati med verniki, se je cela ulica najprej zbrala pri enem od sosedov na kavi, nato pa so skupaj odšli k blagoslovu.
Strašek je v nagovoru vernike spomnil, da namen blagoslova ni le v obredu samem, ampak v zavedanju božje dobrote in darov, ki jih ljudje prejemajo. Blagoslovljeni kruh, meso, pirhi in hren niso le jedi, ampak nosijo simboliko velike noči, trpljenja, življenja in vstajenja. Vernike je povabil, naj praznike preživijo povezani, v družini, med bližnjimi, naj se udeležijo velikonočnih obredov in maš ter jih spodbudil, naj ne pozabijo na starejše, bolne in osamljene.
