Po nedavnem odkritju doprsnega kipa Leona Štuklja se je v mariborski Mestni park vrnila še 2,5 metra visoka bronasta fontana pri Treh ribnikih, kopija dela akademskega kiparja Vojka Štuheca, ki se je je med Mariborčani prijelo ime Gobice. Obe umetniški deli so, kot je znano, odtujili neznanci, fontano junija 2022, ko je občina prenavljala celotno promenado Mestnega parka od Maistrove ulice do Treh ribnikov, originalna umetnina iz leta 1980 pa je nezaščitena ležala ob robu gradbišča.
Zadovoljstvo in obžalovanje
Otvoritev je pritegnila kar nekaj ljudi, ob mariborskem županu Saši Arsenoviču in podžupanji Davorki Pregl, sta se je udeležili tudi pobudnici postavitve kopije, žena in hči Vojka Štuheca, Alenka in Mojca Štuhec, predstavniki Umetnostne galerije Maribor, ki so pobudo dedinj podkrepili s strokovnim mnenjem in predstavnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, ki je po naročilu občine na novo izdelala kalup fontane, prav tako pa livar Roman Kamšek, ki je skulpturo ulil.
"Kljub zadovoljstvu ob otvoritvi kopije fontane obžalujeva, da danes na tem mestu ni več originalne očetove skulpture, ki je verjetno za večno uničena," je v svojem nagovoru povedala Mojca Štuhec. Po kraji je na občini potekala pestra razprava, ali naj se na isto mesto postavi kopijo fontane ali pa se jo nadomesti s povsem novo skulpturo. Ključni argument za kopijo, ni bil zgolj obžalovanja vreden način neustrezne hrambe in ravnanja z originalnim umetniškim delom, temveč to, da so bile tako imenovane Gobice ustvarjene prav za to lokacijo, kot neločljiv del celostne izjemno dobro premišljene parkovne ureditve območja treh ribnikov, je izpostavila Štuhec. Ocenila je, da so na oddelku za kiparstvo ALUO dobro opravili svoje delo. "Mislim, da je ta kopija dokaj ustrezna originalu. Avtorji so naredili, kar so lahko. Vemo, da ni bilo mer in dimenzij, tako da so se potrudili po svojih najboljših močeh," je še dejala.
Kalup ustvarili s pomočjo starih fotografij
Kalup sta izdelala absolventa magistrskega študija kiparstva na ALOU, Denis Dražetić in Denis Vučko. Njun mentor je bil izredni profesor Metod Frlic. "Bili smo zelo počaščeni, da smo bili izbrani za izdelavo kopije ukradenega kipa," je povedal na slovesnosti in razložil, kako težavno je bilo ustvariti kalup, saj so si lahko pomagali le s fotografijami, ki so jih pridobili od dedinj in s spleta, pa še te so bile povečini slabe resolucije. "Najprej smo skušali določiti približno višino, ki je ni bilo možno določiti drugače kot prek fotografij in raznih proporcev, ki smo jih dobili iz okolice. Nato se je začel postopek konstrukcije in borba s pogledi, kajti vsaka fotografija je bila posneta iz drugačne višine, z drugačno optiko. Potem je tu vodni kamen, problem pa je bil tudi volk, ki nastane na bronasti strukturi - vse to ti uničuje samo formo ali pa ti skriva informacije," je razlagal in izrazil upanje, da bodo Mariborčani in Mariborčanke "kopijo sprejeli za original".
Od kod ime Gobice?
V zadnjem obdobju se je za Fontano pri Treh ribnikih v medijih uporabljalo tudi ime Fitoliti. Vendar to ni pravilno. Kot je pojasnila kustosinja UGM Andreja Borin, so bili Fitoliti umetniški cikel Vojka Štuheca med letoma 1975 in 1977, fontana pa je le nadaljevanje te organske forme. "V tem ciklu umetnik raziskuje nezadržno rast, ki tudi podeli temu ciklu ime. Fitos so po grško rastline, litos so kamni. Oblikovno te forme izhajajo iz krogle, iz njene izpeljave, ki kipijo kvišku, se razraščajo v oblike podobne štorovkam ali se raztegujejo v podolgovate bičkarske oblike. Tudi zaradi tega ima ta fontana ime Gobice," je pojasnila.
V Mariboru imamo sicer dve javni plastiki Vojka Štuheca - poleg fontane v Mestnem parku še relief v podvozu pod Železniškim mostom na Meljski cesti iz leta 1984. Sicer pa dediščino umetnika hranijo v UGM, predvsem po zaslugi večje donacije, ki sta jo lani podarili Alenka in Mojca Štuhec.
Zadovoljen je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki se je zahvalil vsem, ki so bili vključeni v proces vrnitve fontane, ki je občino stal 61.000 evrov. "Za nekaj grošev si je nekdo drznil ukrasti del naše identitete in kulturno stvaritev naših ustvarjalcev. Mestu vračamo tisto, kar so mu drugi vzeli. Upam da bo za vedno tukaj stalo in obstalo," je nagovoril zbrane. Apelirala je tudi Mojca Štuhec: "Upajmo, da bodo v bodoče lastniki in skrbniki, pa naj bodo to zasebniki ali javne institucije, z likovnimi deli ravnali z večjo mero spoštovanja, skrbnosti in odgovornosti."
