Jasmina Cehnar
Študentski svet Univerze v Mariboru je v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa Maribor in Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor znova pripravil krvodajalsko akcijo Daruj več kot kri, daruj življenje. Po epidemiji koronavirusa, ko je interes študentov za tovrstno dobrodelnost precej upadel, so akcijo zdaj po dolgem času spet razširili na tri dni oziroma tri lokacije. Da je interes med študenti precejšen, se je pokazalo že prvi dan, ko je v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri) svojo kri darovalo 84 mladih. "V spomladanski krvodajalski akciji ponavadi zabeležimo nekaj več kot sto krvodajalcev, tako da si upam trditi, da bomo to številko letos presegli," je povedala Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja mariborske univerze in izpostavila, da lahko študentje in tudi širša javnost kri v okviru njihove akcije daruje še jutri, v torek, na centru za transfuzijsko medicino in v sredo, na trojčku fakultet na Koroški cesti.
Prepričale so jih punce, kolegi ...
"Pred časom sem bila prostovoljka Rdečega Križa, kjer sem se seznanila s krvodajalstvom," je med darovanjem krvi Elena Rajevska, študentka Ekonomsko-poslovne fakultete, pojasnila, kaj jo je nagovorilo k nesebičnemu dejanju, ki ga je opravila že tretjič. "Iskreno povedano, me je prepričala moja punca. Povedala je, da bo krvodajalska akcija, pa sem prišel tudi jaz, za družbo. Seveda pa tudi, da pomagam tistim, ki to potrebujejo," pa je razlagal študent Ferija, David Arsov.
"Videl sem že kri in še kaj hujšega, tako da me tega ni strah"
Prvič pa je svojo življenjsko tekočino daroval Jakob Borič, prav tako zato, da pomaga sočloveku. "Končal sem srednjo zdravstveno šolo, videl sem že kri in še kaj hujšega, tako da me tega ni strah. Vseeno pa imam malo treme," je povedal sogovornik, ki ga je za darovanje prepričal kolega.
Udeleženci včerajšnje akcije so še povedali, da bodo krvodajalci zelo verjetno ostali celo življenje. In ravno to je cilj študentskih krvodajalskih akcij. "Mladih, ki vstopajo v krvodajalske vode je neprimerno manj, kot starejših, ki izstopajo iz njih. Zato se še toliko bolj trudimo, da mladim predstavimo pomen tovrstne prostovoljne dejavnosti," je dejal Metod Dolinšek, sekretar mariborskega območnega združenja Rdečega križa, ki je izpostavil, d a je sicer bistven problem našega krvodajalskega sistema premalo krvodajalcev iz vrst delovno aktivne populacije.
Tisoč manj novih krvodajalcev
Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, pa je pojasnila, da je v zadnjih petnajstih letih število novih krvodajalcev padlo za tisoč. Leta 2009 so jih našteli 2400, lani le še 1400. "To nam daje misliti, da bi morali še več sodelovati z mladimi, vendar na njihov odziv vpliva marsikaj v naši družbi, kjer opažamo krizo vrednot," je razmišljala Kavaš.
V tem trenutku so zaloge krvi zadostne, jo bodo pa morali v tem mesecu zelo pozorno usklajevati. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je po besedah Kavaš poraba krvi v Mariboru, Ptuju in Murski soboti padla za pet odstotkov, zaradi zdravniške stavke in odpadlih operacij bo v tem mesecu morda še bolj. Ker ima kri rok uporabe, bodo morda primorani koga zavrniti. "Če bomo odklonili organizirano krvodajalsko akcijo, me skrbi, ali se bodo krvodajalci vrnili čez en mesec," je povedala in izpostavila še, da se na področju zbiranja krvi in krvodajalstva nikoli ni stavkalo, ker gre za del urgentne medicine, in da so bolniki na tem področju pokriti.
