Jasmina Cehnar
Skupina Mariborčanov se je zbrala ob spomeniku Josipa Primožiča - Toša in počastila 123. obletnico rojstva tega vrhunskega telovadca z najvišjimi odličji s svetovnih tekmovanj. Ni pa bil le uspešen športnik, pač pa tudi slikar in gledališčni scenograf v SNG Maribor. "Izražal je blazno ustvarjalnost in Maribor potrebuje posameznike, ki so izstopali. Z njimi se namreč ljudje identificirajo, z njimi verjamejo, da se da segati po vrhu, kot je to počel Tošo," je povedal Ivan Gorjup, predsednik odbora, ki si je od leta 2012 prizadeval, da se Primožiča iztrga iz pozabe. To je skupini Mariborčanov uspelo pred slabim letom in pol, ko je kip izdelala akademska kiparka Vlasta Zorko, župan Saša Arsenovič pa jim je prisluhnil in njegov kip postavil ob promenadi v Ljudskem vrtu.
"Bil je enkraten človek, izjemno inteligenten, šaljivec, po svojih šalah je bil poznan tudi v bivši jugoslovanski reprezentanci"
Je pa skupina opozorila in Mestno občino Maribor podrezala, da spomenik še vedno nima table, ki bi mimoidočim pojasnila, kdo pravzaprav je bil izjemni Primožič. "Ker občini v tem času ni uspelo, bom predlagal, da tablo naroči kar naš odbor," je dejal Viljem Rozman, ki je gonilna sila prizadevanj za oživitev spomina na Primožiča, s katerim je dolga leta prijateljeval. "Ne samo, da je bil športnik, slikar in član društva likovnih umetnikov, bil je tudi učitelj amaterskih slikarjev, ki jih je brezplačno poučeval prek 20 let. Bil je enkraten človek, izjemno inteligenten, šaljivec, po svojih šalah je bil poznan tudi v bivši jugoslovanski reprezentanci," se je prijatelja, ki je umrl leta 1985, spominjal Rozman.
Primožič je osvojil odličja tako na olimpijskih igrah kot svetovnih prvenstvih. Najbolj izstopajoča dosežka sta srebrna medalja na bradlji na olimpijskih igrah leta 1928 v Amsterdamu, na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu leta 1930 pa je postal štirikratni prvak.
