Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Vsako jutro ob osmih zjutraj se na več lokacijah po Mariboru srečujejo skupine odraslih, ki skupaj telovadijo. Ne gre za pretirane napore, bolj za razmigavanje sklepov in prebujanje telesa, kar pa vsekakor deluje blagodejno in pomaga pri ohranjanju vitalnosti, sploh za starejše. Na idejo za to je pred dobrimi 15 leti prišla Nada Naberšnik. "V naši Mestni četrti Koroška vrata imamo pogosto kakšne zanimive predstavitve, prišel je tudi doktor Nikolay Grishin s predavanjem o tisočih gibih. Bila je kratka in jedrnata predstavitev. Na okostnjaku nam je pokazal, za kaj je dober vsak gib, in nas prepričal. Nekaj časa smo se malo lovili in telovadili sami po navodilih iz njegove skripte, potem smo se registrirali v njegovo Šolo zdravja," pripoveduje, kako je nastala prva mariborska skupina Šole zdravja, ki je takrat štela le šest telovadk.
Od ust do ust se je nato širila vest o skupini, ki danes šteje 62 članic in dva člana. Srečujejo se na južni ploščadi ob Ljudskem vrtu, pozimi pa se zatečejo tudi v tamkajšnje notranje prostore. Najprej so k njim hodili tudi iz Razvanja, Tabora, Pobrežja in drugih mestnih četrti. Potem so se tudi na lokacijah, bližje svojim domov, organizirale skupine - in tako je danes v mestu že 13 lokacij, ki jih obiskuje 340 ljudi, z okolico pa je kar 26 skupin oziroma 540 udeleženk in udeležencev, našteje Nada Naberšnik. Po vsej državi je že 5851 članov v 274 skupinah v 94 občinah, doda pionirka, ki se še vedno redno udeležuje vadbe, je pa več ne vodi, saj je štafeto predala soimenjakinji Nadi Wolf. "Ko sem se upokojila, sem takoj našla svojo novo sredino. Pomembno mi je bilo, da sem zjutraj vstala in takoj nekam šla, tako ni bilo nobene krize v tem prehodu," razlaga Nada Wolf še eno prednost takšnega povezovanja.
V vsakem vremenu
Vse skupine iz Maribora so se ob 15-letnici te sklepne vadbe v sredo zjutraj srečale na Konjeniškem klubu Maribor, kjer so se zaradi naliva, ki je ravno ob osmi uri udrihal po tistem delu mesta, zatekle pod streho tamkajšnje kavarne Poni caffe. Tudi sicer vadijo v vsakem vremenu, poleti in pozimi. Morje kakšnih 80 prepoznavnih oranžnih majic, ki simbolizirajo sončno energijo, je migalo v lahkotnem in umirjenem ritmu gibov, pretegnili so telesa in vadbo sklenili s pozitivno pesmijo o ljubezni do narave in življenja. Potem pa kava in pogostitev, kot pritiče takšni obletnici. Mojstrice peke so prinesle dobrote v košaricah in kmalu se je začel socialni del vadbe, ki je za udeležence skoraj enako pomemben.
Vsak udeleženec plača letno članarino 20 evrov, čemur sledi izobraževanje o pravilnem izvajanju vaj, potem pa se lahko vsak dan udeležuje skupnih vadb, ki so primerne za vsakogar. "Ne potrebuješ nobene športne opreme ali kakšnih posebnih priprav. Lahko prideš v krilu ali hlačah. Vaje se delajo stoje. Razmigamo pa vse - od prstov na nogah do ušes na glavi," razloži Nada Naberšnik. Nada Wolf pa doda, da gre za tako imenovano sklepno vadbo, za katero človek ne potrebuje nobene priprave in je primerna za vsakogar: "Gre za to, da sklepi ostanejo gibljivi, da se ohranja ravnotežje in stik s socialno mrežo."
Niti ni nujno, da se vadbe udeležujejo vsak dan. "To ni nobena obveznost. Prideš, ko želiš, in greš, ko želiš," še poudari Nada Naberšnik. Pomembna pa je torej tudi družabna nota vadbe, saj se po razmigavanju pogosto odpravijo na kavo, se počastijo ob rojstnih dnevih, povezali so se tudi v pevsko skupino in v plesno ... "Pri starejših je danes velika težava osamljenost. In to je idealna pot iz osamljenosti, da najdeš pot ali pa se umakneš, ko ti ne paše, saj ni nobene prisile," doda Nada Wolf.
Lažje prek izgube
"Lepo je drugim tako vsak dan zaželeti dobro jutro in se nasmejati," pove Gorazd Levart, eden od treh moških telovadcev skupine Mravljice, ki se srečuje na Trgu Borisa Kidriča. Pove, da se je skupini pridružil po izgubi žene, tako se je lažje soočil z izgubo, spoznal nove ljudi in si zapolnil prosti čas.
Skupina deluje že sedem let, nam pove njegova sotelovadka Julija Nakič, ki se po vadbi vsak dan odpravi tudi na kavico z ekipo, imajo pa tudi redne izlete, hodijo skupaj na morje in na skupna srečanja.
Gre večinoma za upokojence, tudi za takšne v zavidljivi starosti, kot je 91-letna gospa Mira Sukič, ki je tokrat prišla le na družabni del vadbe. Pravi, da se zadnje leto zaradi težav s hrbtenico ne udeležuje več redno vadbe, vendar je prepričana, da je prav 13-letna aktivnost v Šoli zdravja pripomogla k temu, da še vedno lahko hodi, četudi s pomočjo 'rolerja', ki ga ima parkiranega ob stolu. "Če ne bi že prej migala, bi gotovo obležala. To je kapital, ki si ga gradiš in ki ti na stara leta pride prav. Tudi, da si v kontaktu z ostalim aktivnim svetom," poudari. Pove, da se večkrat tudi pokličejo po telefonu in si malo 'pojamrajo', saj druga drugi najbolj znajo pomagati.
