(FOTO) Nižinski tek na smučeh: "Ko končamo tek, začnemo vaterpolo!"

Tekmovanje je četrto, a ker je na nadmorski višini 300 metrov precej prepuščeno milosti narave in ker zime zadnja leta niso preveč radodarne s porcijami snega, izvedba tradicionalnega smučarskega teka ni nujno vsako leto: "Problem je, da je vsako leto manj snega in je težko vsako leto izpeljati skoke, za tek pa je malo manj snega dovolj," pravi od sovaščanov imenovani vodja tekmovanja David Pajtler.

Teptalni stroj, torej ratrak? Skakalnice? Vse v grabi med vinogradi? "Seveda, domačini so prispevali, smučarski klub pa je nabavil ratrak. Pripeljali so ga iz Garmisch-Partenkirchna, namenjen je prav za tekaške proge," pravi Pajtler. Čeprav so domačini želeli uporabljati stroj za skakalnico, je bolj primeren za pripravo tekaških prog. Tako so nastale tekaške tekme med vinorodnimi griči. Tudi skakalnica je, čeprav zadnje leta bolj sameva. Čeprav so včeraj tekmovali tudi mladi, v kraju zeva generacijska luknja - dečki, ki so začeli usposabljati smučarski center, so danes stari 50 let, kako bo z nasledniki, bodo še videli, pravi Pajtler in nadaljuje: "Drugi problem je pomanjkanje snega, ker če je sneg, že navdušiš tudi mladino."

Proga je v eno smer dolga kilometer in pol, tekači so morali torej preteči tri kilometre razgibane proge.

Domačini so zagnani, stopimo skupaj

Letos je bilo tekmovalcev šestnajst, pa čeprav niso bistvo druženj nagrade, je vseeno pomembno, da so pokali lepi, in okoliški podjetniki in vinogradniki so tudi primaknili v nagradni sklad. A najpomembnejše je druženje, zaključijo praktično vsi sogovorniki, tudi Miro Tertinek, ki sodi v generacijo očetov smučarskih disciplin v Jurskem Vrhu: "Zelo smo se trudili, mislim, da bo vzdržalo, proga je ves čas speljana ob potoku in je v senci, samo start je na soncu. Imamo smučišče, ratrak, agregat, nočno smučanje, skakalnico. Vse! Včasih so prišli iz vseh društev, eno leto smo imeli celo olimpijado - slalom, veleslalom, pležuh, še lovci so imeli tekmovanje. Ko so bile prave zime, je šola imela športne dneve tukaj, niso hodili na Pohorje. Tukaj smo vedno bili za akcije." In ker na vasi pri tako velikem projektu sodelujejo vsi, je glavni kuhar njegov sin Nejc Tertinek - kosilo je divjačinski golaž iz kombinacije divjega pujska in jelena. Nastajal je celo soboto, med ključnimi sestavinami je kakopak vino, "nekaj smo ga dali tudi v golaž", se smeji Nejc.

A nazaj k športu. Tudi nekaj žensk se je podalo v športni podvig, med bolj izkušenimi na progi je Veronika Pajtler, ki o stilu ni kaj dosti pomišljala: "Skejt bolj težko, bolj je proga za klasiko, premehko je." Priprave niso bile dolge in naporne, pravi veteranka - regeneracija je bila z domačimi metodami, geografsko pogojenimi seveda.

Po nekaj pozivih se je tekma vendarle začela. "Kako je pripravljen Matjaž Ul?" je zadonelo iz zvočnikov. "Slabo sem pripravljen," je iskreno odvrnil prvi na progi in se pognal po razrahljanem traku snega. "Tri kilometre bo preživel," je sklenil uradni napovedovalec in tekma se je začela.

Najstarejši udeleženec Alojz Fanedl tudi ni imel prav velikih pričakovanj od svoje kondicije: "Malo sem pomagal pri pripravah, zakaj pa ne. Pa še na dilah so stale tako dolgo." Pogled upreva v njegove tekaške smuči, ki bi mirne vesti lahko našle svoje mesto v muzeju. Z nalepko s ceno vred, 175.000 dinarjev so namreč veljale leta 1987. Trajno in trajnostno torej. Medtem je tekma v že v polnem razmahu, poleg motivacije za zmago pa vsak tekmovalec na progo krene ob spremljavi kakšne šale in obvezno spodbudnih vzklikov sovaščanov.

Do olimpijskih iger!

"Koga je danes tukaj več, vinarjev ali tekačev na smučeh?" Niti sekunda premisleka in ekipa, ki za šankom uživa v osončenem športnem dogodku, izstreli: "Vinarjev!" Fantje so se še v soboto borili z naravo in z lopatami pripravljali progo, zato na dan dogodka v miru uživajo. In ker za lopato ni dopinga, si lahko mirne vesti privoščijo počitek. "Delali smo z božjo roko! Zbrali smo se trikrat, mi smo metali sneg, strojnik pa je tlačil z ratrakom." Snežna kontrola je bila uspešna? "Seveda!" Proga je bila pripravljena za vse stile teka na smučeh, "tudi driftanje, in ko končamo tek na smučeh, začnemo vaterpolo. Na istem terenu." Sonce je namreč neusmiljeno topilo njihov tridnevni trud. A fantje se ne bodo predali, obljubljajo, da bo v Juriju kmalu olimpijski center: "Olimpijske igre se bližajo! Skakalnica še ni uporabna, ampak bo!"