V skladišču Nadškofijske karitas Maribor v Strossmayerjevi ulici se soočajo s trdovratnimi težavami, ki so privedle do začasne ustavitve razdeljevanja donirane hrane. "V kartonski embalaži, v kateri prejemamo donirano hrano, so se pojavili škodljivci - ne gre za podgane ali ščurke, temveč za hroščke, ki se radi zadržujejo v kartonu. Vsako poletje se pojavijo takšni hroščki v vročinskem valu, a letos so posebno trdovratni, saj se z njimi bojujemo že od februarja," pojasnjuje Božidar Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor. Zato so zaradi nujnih vzdrževalnih del, generalnega čiščenja in boja proti škodljivcem za nekaj dni prekinili tako dostavo hrane kot tudi razdeljevanje prehranskih paketov.
Prejemniki pomoči so bili obveščeni, da paketov donirane hrane v drugi polovici julija v nekaterih dnevih ne bodo prejeli. Po zadnjih informacijah naj bi bila naslednja delitev mogoča v četrtek, 31. julija, če bodo do takrat sanitarni pogoji ustrezni. "Po navodilu naše zunanje izvajalke HACCP-protokolov smo morali v kratkem času dvakrat izvesti generalno deratizacijo in preveriti vse protokole za sprejem in razdeljevanje hrane," pove Bračun in nadaljuje: "V minulih dveh tednih so bile prekinjene dobave hrane in razdeljevanje. Ni še čisto vse urejeno. V tem tednu bomo videli, ali bo še enkrat treba opraviti deratizacijo ali ne."
Ljudska kuhinja zaprta, nihče pa ni ostal brez hrane
Poseg, ki ga izvajajo, ni omejen zgolj na čiščenje, temveč vključuje tudi prenovo prostorov: v ljudski kuhinji so v tem času odstranili določene stene zaradi menjave električne napeljave, v naslednjih dveh mesecih bodo prostore prepleskali in delno obnovili. Zaradi nevarnosti širjenja kontaminacije so namreč preventivno zaprli tudi ljudsko kuhinjo, ki deloma uporablja kruh in pekovske izdelke iz projekta Donirana hrana, pa tudi zato, ker so prostori v isti stavbi. "Gre za celostno sanacijo, ki bo dolgoročno omogočila varno skladiščenje hrane. Če bo zunanji izvajalec ob koncu tedna potrdil, da so pogoji ustrezni, bomo lahko znova odprli tudi kuhinjo," dodaja Bračun. V tem času prejemnikom razdeljujejo tako imenovane lunch pakete zunaj prostorov, podobno je bilo med epidemijo covida. "Nihče ni ostal brez obroka," je jasen generalni tajnik.
Hrano sicer še naprej prejemajo, razen med vikendi, in jo skušajo takoj razdeliti. Sadje in zelenjavo, pri katerih bi lahko nastala kontaminacija, so zavrgli.
Tedensko oskrbijo 1090 ljudi
V prihodnje namerava mariborski karitas uvesti dodatne preventivne ukrepe. Hrano bodo, če bo le mogoče, takoj po prejemu ločili iz kartonske embalaže in jo čez noč shranjevali v plastičnih zabojnikih. Ta postopek bo logistično zahteven, saj delajo z omejenimi sredstvi in prostovoljci. Tedensko s projektom Donirana hrana oskrbijo 1090 ljudi, dnevno pa v ljudski kuhinji nahranijo do 60 ljudi. Letos so že razdelili dve večji pošiljki EU-hrane, skladišče je še založeno, večjih pomanjkanj za zdaj ni - razen mleka.
"Vsako poletje se pojavijo takšni hroščki v vročinskem valu, a letos so posebno trdovratni, saj se z njimi bojujemo že od februarja"
Poleti je sicer manjše povpraševanje po prehranski pomoči, pove Bračun, a večje po šolskih potrebščinah. Do 15. julija so prejeli veliko prošenj za to pomoč, trenutno poteka komisijski pregled vlog, v začetku avgusta pa bo sledila razdelitev bonov in zvezkov iz akcije Pokloni zvezek. Predvidevajo, da bodo lahko pomagali okoli 2000 otrokom, ki jim bodo podarili okoli 15.000 različnih šolskih pripomočkov.
Program, ki rešuje ljudi in hrano
Program Donirana hrana, ki ga izvaja Nadškofijska karitas Maribor, je že skoraj desetletje ena ključnih socialnovarstvenih podpornih storitev v regiji. V letu 2024 so zbrali in razdelili približno 187 ton donirane hrane. Program ne pomeni le razdeljevanja hrane, temveč tudi svetovalno podporo in socialno spremljanje prejemnikov. V njem sodeluje 53 prostovoljcev, ki so letos opravili več kot 14.000 prostovoljnih ur. Ob večerih se s petimi kombiji po dogovorjenem urniku odpravijo v 30 trgovin, kjer prevzamejo neprodano, a še vedno uporabno hrano. Čeprav program temelji na prostovoljstvu, njegovi nosilci opozarjajo, da prostovoljstvo ne more in ne sme nadomeščati sistemskih rešitev.
"Program prinaša prihranke donatorjem, razbremenjuje javne institucije in uresničuje cilje EU. Čas je za jasno finančno sofinanciranje s strani države. Brez tega tvegamo, da se dobra praksa izčrpa - skupaj z ljudmi, ki jo nosijo," opozarjajo. Zato predlagajo, da se poleg lokalnih skupnosti v financiranje vključijo tudi pristojna ministrstva, trgovine in trgovski centri ter da se uvedejo dodatne davčne spodbude za donatorje.
Karitas poziva k sodelovanju nove prostovoljce, predvsem za večerne ure, ko poteka prevzem hrane v trgovinah, torej med 20. in 22. uro. Potrebna sta vozniški izpit B-kategorije in nekaj fizične moči. Zainteresirani naj jih kontaktirajo, lahko pa izpolnijo uvodni intervju na spletni strani te organizacije.
