V Narodnem domu Maribor so razglasili rezultate letošnjega srečanja Mladi za napredek Maribora, enega najmočnejših in najštevilčnejših gibanj mladih raziskovalcev v državi. Ob podelitvi priznanj najboljšim avtorjem, mentorjem in šolam se je še enkrat pokazalo, da mladi v Mariboru ne raziskujejo le zaradi ocen ali priznanj, ampak predvsem zato, ker jih žene radovednost in pogosto zelo osebna vprašanja. To potrjuje tudi letošnja bera: v razpisnem roku je bilo oddanih 216 raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov, kar je 38 več kot lani. Pri njihovi pripravi je sodelovalo 303 mladih avtorjev in več kot 200 mentorjev, teme pa so segale na 32 področij raziskovanja.
Program, ki ga Mestna občina Maribor podpira že 43 let, od leta 2007 izvaja in razvija Zveza prijateljev mladine Maribor. Javni zagovori so tudi letos potekali na Lesarski šoli Maribor, kjer so se učilnice za nekaj dni spremenile v živahen prostor idej, maket, prototipov in presenetljivo zrelih razmislekov o svetu, ki mlade obdaja.
Ko se pomerijo papirnate brisače
Med nalogami, ki so letos posebej izstopale, so bile take, ki so se lotevale vsakdanjih tem na raziskovalen način, pa tudi povsem izvirne zamisli. Posebno zgodbo pa je napisala dijakinja Tina Rek Kotnik iz Srednje šole za oblikovanje Maribor, ki je za nalogo Chromashine prejela nagrado dr. Brede Žerjal, prvo nagrado med srednješolci. Ker na trgu ni našla električne kitare, ki bi ji ustrezala, jo je izdelala sama. Izdelovala jo je od jeseni in je danes, kot je povedala, z njenim zvokom povsem zadovoljna. Ob tem je dodala, da ji je prav ta izkušnja pomagala spoznati, da želi svojo poklicno pot usmeriti v oblikovanje glasbil.
Prvo nagrado med osnovnošolci, nagrado Zveze prijateljev mladine Maribor, sta prejela Jure Hölbl in Lenart Štular iz OŠ Janka Padežnika za nalogo Ko se pomerijo papirnate brisače. Kot je bilo slišati ob podelitvi, sta sedmošolca z veliko praktičnega dela in natančnimi primerjavami opravila raziskavo, ki je komisijo prepričala tako zaradi aktualnosti teme kot zaradi resnega pristopa. Merila sta njihovo vpojnost, odpornost, primerjala označevanje izdelkov in tudi preračunavala, kaj se najbolj splača.
Naj šoli OŠ Janka Padežnika in II. gimnazija
Naziv naj šola je med osnovnimi šolami pripadel OŠ Janka Padežnika, sledili sta ji OŠ Bojana Ilicha in OŠ Draga Kobala. Med srednjimi šolami je bila najuspešnejša II. gimnazija, druga je bila Srednja šola za oblikovanje, tretja pa Srednja elektro-računalniška šola. Naziv naj mentorja sta prejela Jožef Senekovič z OŠ Bojana Ilicha in Katja Holnthaner Zorec z II. gimnazije Maribor. Nagrado pustolovščina za največji napredek v primerjavi z lanskim letom je osvojila III. gimnazija Maribor.
Koordinatorica programa Urša Žiger je ob zaključku poudarila, da jo mladi raziskovalci vsako leto znova navdušijo. Izpostavila je njihovo vztrajnost, saj oddati raziskovalno nalogo ni preprosto, posebno težo pa imajo po njenem tisti, ki se v program vračajo več let zapored. Letos je bilo 21 avtorjev, ki so sodelovali vsa tri leta osnovne šole, posebno priznanje pa si je zaslužila tudi dijakinja Katja Gavez, ki je raziskovalne naloge oddajala od sedmega razreda osnovne šole do četrtega letnika srednje šole.
Najboljše naloge bodo zdaj predlagali na državno srečanje. Mariborski mladi raziskovalci so tam tradicionalno zelo uspešni, saj praviloma prejmejo približno četrtino vseh zlatih in srebrnih priznanj v državi.
