V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so prejšnji četrtek pripravili odprtje razstave Slovenske ladje 6 &11 Splošne plovbe. S tem Pomorski muzej Sergej Mašera Piran zaokroža sedemletni medinstitucionalni projekt, ki ga je z izdajo serije priložnostnih znamk izzvala Pošta Slovenije. Prosili so jih za izbor ladij, ki bi jih ovekovečili na znamkah, in ob tem je nastala razstava, ki je gostovala že po več krajih po državi. S tem osvetljujejo eno največjih pomorskih zgodb povojnega obdobja, zgodbo našega edinega mednarodnega ladijskega prevoznika, ki se je uveljavil na neizprosnem svetovnem pomorskem tržišču.
Razstava popelje v čas, ko so slovenske ladje plule po svetovnih morjih, povezovale narode in kulture ter soustvarjale globalno gospodarsko sliko. "Zato je danes resnično žalostno, ko Splošna plovba nima več ladij, nekoč skupaj kar 86. Podjetje je imelo 1700 zaposlenih," je o razsežnostih nekdanjega podjetja z obžalovanjem spregovorila avtorica razstave Duška Žitko iz Pomorskega muzeja. Pri izboru ladij sta ji strokovno svetovala Jože Utenkar in Boris Vidmar. Toda dan odprtja je bil vendarle dan veselja ob srečanju s predstavniki muzeja, s katerimi so stkali že prijateljske vezi, je dodala Žitkova. V Maribor je pripeljala tudi veliko delegacijo, v kateri so pritegnili pozornost kapitani v uniformah, člani Združenja poveljnikov in upraviteljev ladij Splošne plovbe.
Tudi direktorica Muzeja NO Maribor Simona Tripkovič je poudarila pomen sodelovanja. "Geografska oddaljenost ni ovira za ustvarjanje izjemnih kulturnih projektov. Nasprotno, prav različnost naših zbirk in strokovnega znanja nam omogoča, da skupaj ustvarimo bogatejše in celovitejše razstave, ki navdušujejo in izobražujejo obiskovalce vseh generacij," je dodala in se zahvalila svojim sodelavcem, posebej nepogrešljivim Zlatku Kresniku, Andreji Bjelan in Petri Hojnik, in sodelavcem Pomorskega muzeja Piran za strokovnost in predanost. Razstava je opremljena s svetlobnimi panoji in ilustracijami šestih ladij, upodobljenih na znamkah, bogatijo jo animacije, videoposnetki, dokumentarni filmi pomorščakov ter arhivski posnetki o ladjah in pomorščakih. Vse to je pritegnilo lepo število domačih obiskovalcev. Ti so z veseljem poklepetali z gosti tudi ob razstavljenih ladijskih modelih, in tudi ob umetninah z ladij Splošne plovbe.
Na razstavi je predstavljenih šest pomembnih ladij, zato je Duška Žitko komentirala, da je zdaj Maribor pomorsko mesto, Slovenija pa je le še obmorska država. Predstavljene so ladje Martin Krpan, Rog I, Piran I, Maribor, Ljubljana III in Portorož IV. Med njimi ima gotovo za naše mesto največji pomen ladja Maribor, ki je bila večnamenska, zgrajena za tovorno linijo okoli sveta. Na prvo plovbo okoli sveta se je podala iz Osake na Japonskem, kjer je bila narejena leta 1976. Prvi kapitan je bil Marjan Vuk. Na odprtju razstave je povedal, da so potovali do Dubaja, Turčije, Italije do Mehike in Šanghaja ter nazaj do Italije, kjer se je celotna posadka po osmih mesecih izkrcala. Ladjo je tri mesece pred izplutjem krstila Mariborčanka, takrat 24-letna Mirjana Turudić Herlič, ki je torej botra ladje in je postavila na ogled nekaj predmetov, ki jih še hrani in so povezani s tem.
