Kulturni center Pekarna ob robu Magdalenskega parka je otok alternative, prostor, kjer se je razvila subkultura, je zatočišče za marginalizirane skupine, ki so sicer potisnjene na rob družbe. "To je edinstven prostor, ki se ga ne ceni dovolj," razmišlja Darjan Lorenčič, predstavnik društva Brutal Partyzan. "Tukaj sem imel tudi sam prvič priložnost organizirati koncerte. In to je bistvo Pekarne: mladim daje možnost za razvijanje talentov, kreativnosti, ki je sicer v potrošniško naravnani družbi ne bi imeli," pravi Lorenčič. In kako je koronakriza vplivala na delovanje društev znotraj alternativnega kulturnega središča v Mariboru, ki letos praznuje svojo 27-letnico?
Renovacija dvoran, honorarci brez dela
Društvo Indijanez je ostalo brez lastnih prihodkov, kar jim je sicer zraven razpisov predstavljalo stabilen vir financ, pove vodja društva Ramiz Derlić. "Morali smo se znajti, poiskali smo si sponzorje in druge vire financiranja. Ampak še bolj kot ekonomska plat bo posledice pustil kreativni manko," pove Derlić. Kar se da, izvajajo preko spleta, prostore pa koristijo za fotografiranje. Indijanez sicer redno zaposluje devet ljudi, kot je dejal Derlić, pa so brez dela ostali honorarni sodelavci, tehniki, ozvočevalci in umetniki, ki sicer z njimi sodelujejo.
- Pekarna je kulturni center, ki predstavlja kompleks objektov, ki jih je za potrebe peke kruha za vojašnice na prelomu iz 19. v 20. stoletje zgradila avstro-ogrska vojska.
- Kulturni center Pekarna sestavljajo objekti upravna zgradba, Hladilnica, Gustaf, MC, Lubadar in Odprti prostor.
- Akterji v KC Pekarna so: Mestna občina Maribor (lastnik), MKC Maribor (upravitelj), programski svet in uporabniki oziroma najemniki prostorov.
Bojan Jerković, predstavnik društva Alternativna glasbena delavnica Gustaf Maribor, je dejal, da imajo sicer vsako leto januarja zaprto zaradi vzdrževalnih del, kar pomeni, da so lansko leto delovali februarja do marčevskega lockdowna, poleti so delovali, kolikor so lahko do ponovnega zaprtja oktobra. "Delovanje smo preusmerili k videovsebinam, pogovorom in manjšim koncertom …" razlaga Jerković in doda, da so vzpostavili produkcijski prostor na podstrešju in to bo zagotovo ostalo tudi za čase brez omejitev.
Derlić pripomni, da so tudi oni izkoristili zaprtje za renovacijo, v mansardi MKC-ja delajo večjo večnamensko dvoranico, ki bo služila uprizoritvenim umetnostim, gledališki ter lutkovni skupini. V prihodnosti razmišljajo o vpeljavi hibridnega modela - da koncert ali delavnico v živo prenašajo tudi po spletu.
Odpuščanja v hostlu
Direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček je povedala, da so izvajanje programskih aktivnosti prilagodili že lansko leto. "Na primer Galerija Media Nox ima spletne razstave, ampak te ne morejo dolgoročno nadomestiti obiskov galerij, tudi obiskov šolskih skupin zdaj ni. MKC Črka prav tako izvaja spletne bralne klube, objavlja videopoezijo ..." je razložila Gučkova in dodala, da so podporne pogovorne skupine za mlade prav tako preselili na splet.
Kolikor se da, so izkoristili tudi javni prostor - izvedli so na primer plakatno akcijo, ki je sprehajalce po mestu vabila, da preberejo pravljico tako, da se sprehodijo od enega plakata k drugemu. "Če smo lahko izvajanje programskih aktivnosti prilagodili situaciji, pa se posledice najbolj čutijo v Hostlu Pekarna. Zaradi dolgotrajnega zaprtja je hostel imel v letu 2020 za kar 62 odstotkov manj gostov kot v letu 2019, kar se žal pozna tudi pri zmanjšanem številu zaposlenih v hostlu," je poudarila Gučkova.
Junija festival s koncerti
V Kulturnem centru Pekarna so naznanili, da bodo od 16. do 20. junija izvedli Festival KC Pekarna ob 27. obletnici. "Računamo na to, da če bodo omejitve, bodo podobne, kot so bile lansko leto v tem času. Če bo prišlo do ponovnih zaostritev ali slabega vremena, se bo dogajanje prestavilo na prvi teden v septembru," razlaga Darjan Lorenčič, ki je tudi eden od organizatorjev. Festival bo razdeljen na dnevni del, ki bo zajemal raznovrstne delavnice, okrogle mize, debate in projekcije, ter večerni del, v katerem bodo razni koncerti. Dogajanje bo razpršeno po celotnem kompleksu KC Pekarna.
"Ko smo klicali izvajalce in jih vprašali, ali bi nastopali, je bila njihova reakcija skoraj takšna, kot če bi jih povabili na luno," smeje se pripomni Ramiz Derlić. "Potrdili so vsi, ki smo jih poklicali. Bili so zelo veseli, da se bo po dolgem času nekaj dogajalo," razlaga Lorenčič. Koliko bo vstopnina za glavni del festivala, za zdaj še ni znano, bo pa del dogajanja na voljo tudi brezplačno. "Naš cilj je, da nimamo izgube, kaj bo pa več, pa bomo vložili nazaj v Pekarno," pove Lorenčič. Z izvedbo festivala skušajo občini in širši skupnosti pokazati, da se tukaj nekaj dogaja in da je tukaj prostor za vse, ki so potisnjeni na rob.
Glede financiranja ves čas v karanteni
"Glede financiranja je Pekarna tako ali tako ves čas v karanteni," se pošali Derlić v odgovoru na vprašanje, ali bo katero društvo ali organizacija morala zapreti svoja vrata. "Večinoma bazira naše delovanje na prostovoljskem delu, veliko pa pripomore tudi to, da stroške financira občina," pove Derlić in doda, da za zdaj niso dobili nobenih namigov glede ukinitve financiranja.
"Pekarna je bila (in bo tudi v prihodnosti) pomemben člen mariborske kulture, zato verjamemo, da bomo še naprej produktivno sodelovali z občino. Upamo, da bo tesnejše in bolj progresivno sodelovanje prinesla menjava direktorja v uradu za kulturo in mladino," razmišlja vodja Indijaneza. Društva se sicer prijavljajo na občinske razpise, vendar pa bi si želeli, da bi bili slednji naravnani bolj trajnostno in dolgoročno.
Za dopolnitev upravljavskega modela KC Pekarna
V obdobju od leta 2014 do 2019 je Mestna občina Maribor v investicijsko vzdrževanje prostorov v kompleksu Pekarne vložila skupno 244.613 evrov, vendar pa investicijska dela še niso zaključena, zaključena bodo letos po preverbi, katera dela je za varnost nujno izvesti, in po pripravi programa investicijskega vzdrževanja, so sporočili iz občine.
Programski svet Pekarna, ki ga sestavljajo Urška Breznik, Ramiz Derlić, Vojo Eraković, Brigita Horvath, Nejc Birsa in Tomaž Muršak, to pozdravlja.
"Pekarna mladim daje možnost za razvijanje talentov, kreativnosti, ki je sicer v potrošniško naravnani družbi ne bi imeli"
Upravljavski model KC Pekarna je leta 2010 kot prvi tovrstni model v Sloveniji opredelil način upravljanja prostorov alternativne kulture na relaciji nevladne organizacije/civilna družba (avtonomni programski uporabniki)-Mestna občina Maribor (lastnik)-javni zavod MKC Maribor (tehnični upravitelj prostorov), zato bo ponovna vzpostavitev delovne skupine za dopolnitev upravljavskega modela KC Pekarna pripomogla k temu, da bo ta zaživel na celotnem kompleksu, so po sestanku z občino sporočili člani programskega sveta.
Selitve brez dogovora z uporabniki Pekarne ne bo
Je pa vodstvo občine programski svet tudi seznanilo, da bi lahko v srednjeročnem obdobju vsebinam in programom Pekarne namenili del kompleksa nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v Melju, ki ga namerava občina kupiti. MKC z mladinskim hotelom pa bi ostal na sedanji lokaciji. "Celovita obnova Pekarne na sedanji lokaciji bi zahtevala velik finančni vložek, verjetno primerljiv z vložkom v ureditev prostorov za te programe na omenjeni lokaciji v Melju. Zato je smiselno na tej točki opraviti premislek o tem, koliko vlagati v objekte Pekarne," so sporočili iz občine. Poudarili pa so, da odločitve o selitvi ne bodo sprejeli brez pogovorov in dogovora z uporabniki Pekarne.
Uporabniki ob tem poudarjajo, da so nekatere vsebine, ki v KC Pekarna potekajo vsakodnevno, programsko vezane na umeščenost v mestno jedro in/ali se izvajajo v sodelovanju z bližnjimi institucijami, kot so šole, zdravstveni dom in druge bližnje organizacije, zato jih je vseeno smiselno obdržati na obstoječi lokaciji. Zagotovilu podžupana Gregorja Reichenberga, da ne bo sprejetih nobenih enostranskih odločitev ter da je edina zgodba skupna zgodba, zaupajo, hkrati pa izpostavljajo, da so ravno letos tri nevladne organizacije v javnem interesu ostale brez nadomestnih prostorov na Koroški cesti 18. "Ob obnovi tako imenovane upravne stavbe KC Pekarna je bilo veliko uporabnikov izseljenih, saj je bil v stavbo umeščen MKC z mladinskim hotelom, izseljeni uporabniki pa so bili nameščeni v nadomestne prostore, tudi na Koroško cesto 18. Zdaj bodo izseljeni zaradi istega javnega zavoda," so še spomnili člani programskega sveta.