Izjemna zgodba o slovenski čebelarski dediščini je dobila svojo tekočo preobleko – v obliki edinstvenega medenega žganja, ustvarjenega iz več kot 50 let starega medu pionirja slovenskega čebelarstva, Franca Kirarja iz Malečnika. Idejni vodja projekta in mojster destilacije Bojan Lunežnik je razkril, kako je prek Cirila Tovšaka navezal stik z Majo Kirar, vnukinjo Franca Kirarja. Ta je po dedkovi smrti v njegovi stari hiši, ki jo je začela najedati vlaga, morala poskrbeti za kar 750 kilogramov medu.
"Sprva sploh nisem vedel, kaj imam v rokah, kakšno dediščino," je povedal Bojan Lunežnik. Ko so odprli sode, jih je pričakalo razkošje narave. "V vsakem sodu je bil med drugačen. Nekje je bil med trd kot kamen, drugje tekoč ali temen, skoraj črn," opisuje. Spraviti star med iz sodov je bil velik izziv – topili so ga v vroči vodi. Po čiščenju in fermentaciji je bilo treba destilacijo izvesti takoj, da bi ohranili vse dragocene arome in strukturo. "Izvajali smo štirikratno destilacijo. Tako smo odstranili manj kakovostne alkohole in ohranili najčistejši destilat. Iz zgoščene mase smo najprej pripravili medeno vino, nato iz njega žganje, ki smo ga starali v lesenih sodih, da smo poudarili okus medu," pojasnjuje Lunežnik. Poudarja, da gre za izdelek brez primere – ne le zaradi starosti medu, ampak tudi zaradi njegovega izvora. Spomni, da je bil Franc Kirar pomemben čebelar, ki je že v času Kraljevine Jugoslavije pošiljal čebelje matice po vsem svetu.
Preko videopovezave se je dogodka udeležila tudi Maja Kirar in povedala, da med ni bil pozabljen. "Ni bil skrit zaklad, bil je kar tam – na stopnišču. A dokler nisem začela razmišljati, kaj bi z njim, tudi nisem vedela, kaj to sploh pomeni," je povedala. Dogodek je še dodatno obogatil čustveni odlomek iz pisma njenega dedka svoji bodoči ženi, v katerem se čebelar poetično opravičuje, zakaj je ne more obiskati – ker je z 48 panji na paši.
Žganje je ocenila priznana slovenska strokovnjakinja za žgane pijače Majda Debevc in po besedah Lunežnika potrdila, da gre za unikatni destilat brez primere v svetu. Estetski in kreativni del projekta je zasnoval Goran Radinović iz agencije Aritmija, ki je s svojo ekipo oblikoval stekleničko in embalažo v obliki panja – poklon vizionarskemu pristopu Franca Kirarja, ki je že pred desetletji čebele prevažal na paše z avtomobilom in vlakom. "Ta projekt nas je povsem prevzel. Ko smo izvedeli, kdo je bil Franc Kirar in kaj je počel, smo vedeli, da moramo ustvariti embalažo, ki to zgodbo nosi naprej," je povedal Radinović. Projekt je nastal s podporo Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor in je del evropskega programa Smarties for SMEs, ki spodbuja inovativnost malih in srednjih podjetij.
Končni rezultat je omejena serija medenega žganja v 555 ročno oštevilčenih stekleničkah. Steklenica št. 1 ostaja v Lunežnikovih rokah, številko 2 bo prejela Maja Kirar, številko 3 pa je podaril direktorju Zavoda za turizem Maribor Juretu Strucu, da bo razstavljena in na ogled v prostorih Najstarejše trte, nekdanje Hiše Stare trte. In cena? Lunežnik pove, da so mu cenilci povedali, da pod 2000 evrov naj ne gre v prodajo, sam je nato postavil ceno 1893 evrov, kar je tudi letnica rojstva Franca Kirarja.
