Kar usulo se je v čakalnico dežurne zobozdravstvene ambulante, ko je varnostnica v soboto ob osmih zvečer odprla vrata in jim dovolila vstop. Kakšnih deset ljudi z zobobolom je namreč že čakalo pred vrati ambulante v Ulici kneza Koclja 10, naslednje pol ure jih je prišlo še skoraj enkrat toliko. Do polnoči, ko vrata zaprejo, je zobozdravnica Ingrid Merc Hribernik pregledala 18 pacientov. Najprej je poklicala deklico, ki so jo starši napovedali po telefonu. Sledil je sistem "kdo je bil prvi tukaj". In začelo se je čakanje na odrešitev bolečine v ustih. Med njimi so bili tako otroci in mladostniki kot starostniki pa tudi tujci in ljudje iz drugih krajev Slovenije. Maribor je namreč edino mesto, ki omogoča večerno dežurno zobozdravstveno oskrbo in to vsak dan v tednu. In največja gneča je običajno prav v soboto, ko siceršnje popoldanske zobozdravstvene oskrbe ni, je le dežurna služba med 8. in 13. uro.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) te storitve ne uvršča med pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki ga plačujemo s prispevki. V Mariboru zato delovanje dežurne večerne ambulante sofinancirajo občine soustanoviteljice Zdravstvenega doma Maribor. Ker pa tudi to ne pokrije vseh njihovih stroškov, imajo participacijo. Vsak, ki pride, torej doplača za pregled. Če je iz katere od dvanajstih občin soustanoviteljic ZD Maribor, je doplačilo deset evrov, ljudje iz drugih krajev pa plačajo po 25 evrov. Le otroci imajo brezplačno.
Realizacija nočne zobozdravstvene službe v letu 2022
- 7,65 je povprečno število obiskov pacientov na dan.
- 2793 pacientov je obiskalo ambulanto.
- 1938 ljudi je bilo iz občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma Maribor.
- 885 ljudi se je pripeljalo iz drugih krajev po državi.
- 466 je bilo otrok.
- 1460 ur dela so vsaj opravili v ambulanti.
Če nima otekline ali bolečine, ga odslovijo
Kakšna je torej zares potreba po tej službi, ki je ZZZS in drugi kraji po državi ne vidijo kot bistvene? "Zares urgentnih storitev je malo, kakšnih 20 odstotkov. Res nujna stanja so v bistvu samo poškodbe, krvavitve, ki se ne ustavijo, hude otekline obraza in neznosna bolečina, pri kateri noben analgetik ne pomaga. Čeprav pri bolečini smo že na tankem ledu, saj gre za subjektivno doživljanje," pove Merc Hribernikova. Marsikdo sicer k zobozdravniku ne odide takoj, ko se bolečina pojavi. Čakajo, dokler bolečina ne postane tako huda, da je več ne prenesejo. "In takrat je to tudi akutno stanje, ki pa bi ga lahko preprečili. Zobobol sam po sebi nikoli ne bo izzvenel. Tudi če bo začasno, se težava sama po sebi ne bo sanirala. Torej, takoj, ko imamo neki alarm, bolečino, ko začutimo, da nekaj ni v redu, je treba k zobozdravniku, brez odlašanja," poudari sogovornica.
V dežurni zobozdravstveni ambulanti dežurajo samo zobozdravniki, ne pa tudi specialisti. Zato lahko oskrbijo samo lažje poškodbe. Pri poškodbah obraza sodelujejo tudi z UKC Maribor. "Tam običajno oskrbijo vse drugo, k nam pa potem pošljejo pacienta za oskrbo zobovja," pove Merc Hribernikova. Pridejo pa k njim tudi takšni, ki nimajo nujnih stanj. Takšne tudi odklonijo. "Če bi mi v teh štirih urah bili na razpolago, da nekomu odstranimo zobni kamen ali naredimo belo plombico, bi nam zmanjkalo časa za nujne. Če nima nobene otekline ali bolečine, ga zato odslovimo," doda.
Pol milijona Slovencev nima zobozdravnika
Zobozdravnica Ingrid Merc Hribernik je poudarila, da okoli 500.000 Slovencev nima izbranega zobozdravnika. Razlogi so drugačni kot pri osebnih zdravnikih, ki jih ni na voljo. Zobozdravniki še vpisujejo. "Če nimaš izbranega zobozdravnika, pa nimaš kam iti. Zato apeliramo na ljudi, naj si ga izberejo. Mi tukaj namreč samo gasimo požare. Ni pa to dolgoročno zdravljenje in oskrba. Večina diagnoz pa potrebuje daljše zdravljenje, več pregledov," poudari. Zdi se ji, da zobozdravnike ljudje prevečkrat primerjajo s "serviserji". "Zobje niso samo izrastek tako kot nohti, ampak so živ organ, del našega telesa. Vse, kar se v telesu dogaja, vpliva na zobe in obratno," opozori Merc Hribernikova.
Splača se peljati 40 minut
Največ ljudi pride zaradi "granolomov", bolečin ob izraščanju osmic ali zaradi poglobljenih kariesov, pa zaradi izgubljenih mostičkov, zlomljenih zob ali protez, tudi kadar se komu zatakne proteza, pridejo pa tudi z drugimi zataknjenimi predmeti v ustih - kot so zobotrebci ali medzobne krtačke, našteva zobozdravnica. "So tudi ljudje, ki si ne morejo privoščiti izhoda iz službe. Tudi vozniki tovornjakov, ki so tu samo čez vikend, skorajda nimajo druge možnosti," še razlaga. Za zobozdravnike je delo v tej ambulanti bolj zahtevno, gneča je običajno večja, delo pa poteka v poznem večernem času, ko je vsak seveda bolj utrujen. Vse skupaj je pogosto tudi razlog za slabo voljo v čakalnici. Marsikoga moti tudi doplačilo.
"Takoj ko imamo neki alarm, bolečino, ko začutimo, da nekaj ni v redu, je treba k zobozdravniku, brez odlašanja"
Andrej iz Pesnice je v soboto pripeljal hčerko, ki jo je bolel zob. "Bili smo že pred nekaj tedni pri njeni zobozdravnici, ki ji je povedala, da bo zobek moral ven, ampak ni zbrala poguma. Zdaj pa jo je začelo boleti in smo prišli," razloži. "Sem iz Poljčan. Sem sem se vozila 40 minut, ker v bistriškem zdravstvenem domu nimamo dežurne. Zelo me boli in nobena tableta ne prime," pa pove Tadeja, zakaj je prišla in je pripravljena za to odšteti tudi 25 evrov. "Za zdravstvo plačujemo in od plače in dopolnilno, potem pa ni dežurne ambulante! Saj si ne moreš izbrati, kdaj te bo bolel zob. Če bi imel na izbiro, bi rekel, naj te sploh ne boli. Gotovo komu spustijo živci," še razmišlja Andrej, ki meni, da bi vsa večja mesta morala imeti takšno dežurno službo. Da ga je pred petimi dnevi začelo boleti, danes pa je postala bolečina prevelika, pa med čakanjem pove Alen iz Maribora.
V Ljubljani so ambulanto ukinili
V mariborskem zdravstvenem domu ugotavljajo, da okoli tretjina ljudi, ki se zatečejo k njim po pomoč v večerno dežurno zobozdravstveno ambulanto, prihaja iz drugih krajev, ki sicer ne spadajo pod njihovo okrilje. Zakaj torej kljub potrebam ljudi takšne zobozdravstvene službe ni v drugih krajih? Da nimajo priznane dežurne službe (torej plačane od ZZZS), odgovarjajo v Slovenski Bistrici. V Ljubljani podobno povedo, da gre za nadstandardno storitev, ki je samoplačniška. Tam so jo ukinili leta 2020. Pred tem je tudi v prestolnici občina sofinancirala to storitev, a so nato ocenili, da ob povprečnem obisku deset pacientov na noč "pri večini ni šlo za urgentna stanja, ki bi terjala takojšnjo oskrbo", pravijo. In dodajo: "Morebitni nujni zobozdravstveni primeri, ki se zgodijo ponoči, in če gre za nujna zobozdravstvena stanja, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, se preusmeri na terciarno raven. V teh primerih gre večinoma za krvavitve, zlome ali hujše poškodbe, ki se niti ne obravnavajo na primarni ravni. Vsi drugi primeri se lahko naslednji dan obravnavajo na primarnem nivoju." V Zdravstvenem domu Ljubljana za zdaj ne bodo znova vzpostavili takšne ambulante. Opažajo pa v Mariboru, da odkar so v Ljubljani ambulanto ukinili, pride več pacientov v Maribor, imajo tudi več klicev za posvet, kot nam pove predstojnica mariborskega zobozdravstva Darja Pavlović.
O večerni dežurni ambulanti razmišljajo tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota, pove njihova direktorica Edith Žižek Sapač. "Zaradi potrebe po tovrstnih storitvah se pogovarjamo v našem zavodu in z našimi občinami ustanoviteljicami, da bi delovni čas dežurne zobozdravstvene ambulante podaljšali in zagotavljali storitve čez večji del dneva, na podoben način kot čez teden, ko delamo do 20. ure. Želim si, da bi kmalu začeli z novim načinom dela in našim uporabnikom ponudili boljšo in kakovostnejšo oskrbo," pravi.
