V Vetrinjskem dvoru je potekala Večerova javna debata o tem, kako staro mestno jedro Maribora narediti bolj prijazno pešcem in kolesarjem, kako ga zapreti za avtomobilski promet, pri tem pa ne škoditi stanovalcem, obrtnikom, gostincem, utripu mesta, in komu ne nazadnje dati prednost. Pa tudi, kako ljudi prepričati, da se za pot v mesto odpovedo avtomobilu, in kako naj se ljudem približa javni potniški promet.
{embed_youtube}https://youtu.be/Qy5tzT9A2Qs{/embed_youtube}
Večerov novinar Igor Selan je rešitve za izzive prometne strategije mesta in mobilnosti iskal z mariborskim podžupanom Samom Petrom Medvedom, zadolženim tudi za področje prometa, mestnim svetnikom Liste kolesarjev in pešcev Josipom Rotarjem, vodjem oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana in nekdanjim vodjem prometnega urada mariborske občine Davidom Polutnikom, direktorjem mestnega avtobusnega prevoznika Marproma Bernardom Majheničem in gostinko Zekiro Marković.
V času obnove brezplačni manjši avtobus
Ker bo mariborska občina v kratkem začela prenovo Glavnega trga in Koroške ceste, v času slednje bo ta del zaprt za ves promet tri mesece, je podžupan Samo Peter Medved pojasnil, da se zaveda, da bo prenova povzročila precejšen stres za promet v mestu, zato bodo za čas obnove uvedli brezplačen manjši avtobus, ki bo vozil od vzhoda do zahoda mesta. In zagotavlja, da Glavnega trga in Koroške ceste (še) ne zapirajo za promet. Tudi Lenta ni mogoče zapreti, dokler ne bo urejena alternativa pot na osi vzhod-zahod. Ta in še mnoge druge odgovore pa bo prinesla šele izdelava celotne prometne študije.
"Nikoli niso vsi zadovoljni, vedno so kakšna nasprotovanja"
Maribor se je vedno izogibal neprijetnim ukrepom
Čeprav ima mesto sprejete prometne strategije, v katerih so že zapisani ukrepi za urejanje prometa, se ti ne izvajajo. "V Mariboru je znano stališče, da če je javnost nasprotovala, smo se projektom odpovedali," je povedal Medved. Tudi Majhenič meni, da občina ne sledi lastnim strategijam: "Mi smo izvajali samo prijetne stvari, neprijetnih, kot je zapiranje cest, zagotavljanje večje pretočnosti javnega potniškega prometa, pa nismo nikoli izvajali."
Kakšen je način življenja
Rotar je pozval k vlaganju več naporov v alternativne prometne povezave zunaj mestnega središča, po mestnih četrteh. Markovićeva je bila skeptična ob besedah, da se bodo ljudje v mesto pripeljali s kolesi ali pripešačili, in dvomi, da se bodo navade spremenile: "Maribor je srednje veliko mesto in tu je način življenja, da se ljudje pripeljejo z avtomobili."
So se pa razpravljavci strinjali, da je treba pri odločitvah o prometnih strategijah prisluhniti strokovnjakom. Zadnjo besedo je dobilo občinstvo, ki pa je bilo v argumentiranju, komu dati prednost v središču mesta, razdeljeno.