Dvajset let so ekološki kmetje prodajali na Glavnem trgu, konec leta 2019 so se s prenovo tega trga umaknili na zgornjo ploščad tržnice na Vodnikovem trgu. Tam so vsak petek. Pred časom so poskušali prodajati tudi ob sobotah, a se ni izšlo dobro. Še vedno pa opažajo, da se jih drži miselnost, da so precej dražji od branjevcev na osrednji tržnici. A je ta zmotna, poudarjajo. Cene zelenjave so primerljive s cenami na osrednji tržnici ali pa malo višje. Paradižnik pri ekologih stane dva do tri evre, krompir dva, kumare 2,5, paprika je po 3, blitva je po 5, mlado zelje po 2,5, kokošja jajca pa od 2,5 do 3 evre.
Kupci, ki pri njih kupujejo načrtno, vedo, zakaj kupijo ekološke pridelke. Precej je mladih družin, ki otrokom želijo nuditi kvalitetnejšo zelenjavo, in tudi posameznikov, kot je Mariborčanka Vesna, ki je stalna stranka. "Njihov pristop temelji na spoštovanju do narave, to je zdrava hrana, ki ni obdelana s pesticidi, prodajalcem popolnoma zaupam. Tudi kontinuiteta prodajalcev je zelo pomembna. Že ves čas so isti," pojasnjuje. Kupci so navajeni, da ob petkih nakupijo sveže pridelke za ves teden. "Kakšno leto hodim na ekološko tržnico. Prepričal sem se in vem, da je domače, da ni polno strupov ali pa od nekod uvoženo," doda kupec Ljubo.
Popolnoma brez pesticidov in umetnih gnojil
"Ekološko pridelane zelenjave se manj poje, je hranljivejša in obstojnejša. To je dokazano," pove Jože Polenšak z Ekološke kmetije Polenšak s Svete Ane. Njegova prodajna miza se šibi pod obilico domače zelenjave. Z njeno pridelavo se ukvarjajo že preko 30 let, v ekološko smer so se podali pred petimi leti. "Prepričali so nas kolegi, sami nismo imeli poguma, spraševali smo se, kako bomo pridelovali, če ne smemo škropiti. Sedaj nam je žal, da se nismo preusmerili že prej." Pa se finančno izide? "Seveda se. Prej smo veliko več denarja porabili za škropiva. Ekološko kmetovanje potrebuje več ročne delovne sile, ampak smo se tudi precej modernizirali, imamo več strojev, ki nam res olajšajo delo," pripoveduje.
Vsaka ekološka kmetija dokazuje upravičenost do prodaje živil pod ekološko oznako z veljavnim ekološkim certifikatom. Tega so dobili šele po nekaj letih preusmeritve. "Da se zemlja prečisti," pojasni Polenšak. Vsaj dvakrat letno jih kontrolira inšpekcija za varno hrano, pa še nenapovedane kontrole so, doda. Prodajajo doma, na tržnici, v okviru skupnostnega naročanja Zelenega kroga, dobavljajo tudi v šole in vrtce. "Inšpektorji pridejo v recimo vrtec in vzamejo vzorec naših pridelkov. Lani so tako vzorčili krompir in rdečo peso. Kontrolirajo pa vsebnost pesticidov in umetnih gnojil. To se vse ugotovi v pridelku, torej vse to pojemo, če zelenjava to vsebuje." Pohvali se, da so njihovi rezultati 0,0, torej popolnoma brez pesticidov in umetnih gnojil. Zemljo bogatijo z gnojem, z doma pridelanim humusom, saj se ukvarjajo tudi z ekološko govedorejo.
"Kaj je zdrava hrana, se zavemo šele, ko zbolimo"
Želijo si stalne javne politične podpore
Prve kontrolirane ekološke kmetije so v Sloveniji od leta 1998. Med prvimi je bil Janez Turinek z ekološko kmetijo v Jareninskem Dolu. Dvajset let je prodajal tudi v Ljubljani. Turinek je vir znanja in izkušenj. Vsakega kupca tudi poduči, če slednji to želi. "Kaj jajc nimate?" vpraša kupka. "Prepeličja in račja še imam. Saj jih poznate? Račja so bolj rumena in bolj kvalitetna." Kakšen je odnos do domače ekološke hrane? "Kaj je zdrava hrana, se zavemo šele, ko zbolimo," povzame.
"Reklamo potrebujemo. V zadnjih letih beležimo velik upad. Ko smo se preselili sem, smo izgubili dobro polovico strank, čeprav od Glavnega trga do sem res ni daleč. Tam je bilo, vsaj poleti, kar precej kupcev turistov. Domači pa so pri nas večinoma kupovali kar med službo," pravi Ron Metz, ki skupaj z ženo Zinko obdeluje Ekološko kmetijo Zupanič v občini Pesnica. Redijo koze in nekaj ovc. "Prostor tu je lep, ampak ni prometa. Naše redne stranke so zato za nas zlato." Zaradi slabega obiska Metz razmišlja, da na Vodnikovem trgu ne bo več vztrajal. Zaradi slabe prodaje na tržnici so predlani odprli še pasji hotel na kmetiji. Izpostavi, da manjkajo tudi oznake, ki bi ljudi opomnile na ekološko tržnico v mestu. Poudarja, da kmetje potrebujejo predvsem kontinuirano javno politično podporo. Spomni na preteklo leto, ko je izbruhnil koronavirus. Takrat so prodali vse, a to je bilo le kratkotrajno. "Kmetje komaj zmoremo delo na kmetiji, ne uspe nam, da bi skrbeli še za promocijo. Tašča je ob petkih že ob petih zjutraj na njivi in pobere zelenjavo, da je ta sveža. En dan prej delamo skute, jogurte, sir za žar. Pa še vse ostalo delo vmes," povzame.
Opaža, da se v zadnjem času dogaja, da so nekateri ekološki izdelki na tržnici celo cenejši kot ekološki izdelki v trgovini: "Kozje mleko pri nas stane tri evre, v trgovini tudi več, tudi kozja skuta je pri nas cenejša."
Ob sobotah je obisk osrednje tržnice dober, ekološki kmetje takrat ne prodajajo. So poskusili, tudi Metz je vztrajal, a je bil vesel, če je cel dopoldan prodal za nekaj deset evrov. "Tako slabo je bilo. Eno leto smo na Glavnem trgu vztrajali ob sobotah, pa tudi na Vodnikovem trgu nekaj sobot, a je bil izplen slab." Zato je ob sobotah raje na tržnici v Radvanju.
Ekološka tržnica pa ni samo zelenjava
"Tisti sir, ko sem zadnjič kupila, ki ima majhne luknjice," opisuje Majda. "Aha, poltrdega," takoj ugotovi Frešerjeva. "Povsod malo kupujem, malo tu, malo tam," pove in pokaže še na osrednjo tržnico. "Kjer si dobro postrežen, tja greš večkrat," se nasmehne. Od lanskega septembra je del mariborske ekološke tržnice tudi Kmetija Frešer iz vasi Kopivnik, kjer redijo koze in predelujejo mleko. V ponudbi imajo jogurte, sire, sirotko, mleko, skuto ... "Kupci, ki to iščejo, vedo, kaj želijo, in se zavedajo, da je to prosta reja in ne hlevska, da se pri nas živali prosto in svobodno gibljejo," pove Jasmina Frešer.
Ekološka tržnica pa ni samo zelenjava. Ekološka kmetija Živko iz Voličine ponuja tudi mesne izdelke. "Trinajst hektarjev je velika naša kmetija, imamo 26 glav škotskega goveda, ki vse leto živi na prostem, nekaj prašičev in kokoši. Jaz se bolj ukvarjam z mesnimi pridelki, ponujamo tudi sveže ekološko meso, zraven pa še spečem kakšen jabolčni zavitek," pove Albina Živko. Pridelajo tudi veliko ajdove kaše, pozimi delajo krvavice in belice.
Od osem do petnajst ekoloških kmetov iz Maribora in okolice vsak petek prodaja, pove Nataša Matijevič, vodja tržnic pri Snagi, in poudari, da imajo vsi ekološki certifikat. "So dodana vrednost, imajo dobro ponudbo in ljudje jih iščejo. Vprašanje, ki se postavlja, je, koliko se zmorejo Mariborčani ekološko prehranjevati. Cene so razumljivo višje kot v trgovini. Tudi višje, vendar ne veliko, od cen na osrednji tržnici. Ampak nekaterim je tudi nekaj centov več težko plačati," pojasni. Pri Snagi si želijo še kakšnega ekološkega kmeta več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
