Trdnost, dolgoživost, izjemna moč in zavidljiva rast so le nekatere lastnosti hrasta, ki v starih izročilih velja za orodje komunikacije med nebom in zemljo. Hrast dob (Quercus robur), najstarejše in najdebelejše drevo znotraj starega mestnega obzidja, ki se z mogočno krošnjo dviguje med strehama Sodnega stolpa in Lutkovnega gledališča Maribor, je šele od leta 2019 zaščiten kot naravna znamenitost. Občudujete ga lahko od daleč ali pa stopite v njegovo neposredno bližino, vendar s predhodno najavo oziroma v dogovoru z Lutkovnim gledališčem Maribor.
Hrast po starih izročilih orodje komunikacije med nebom in zemljo
Mladike iz želodov večstoletnika
Kralja dvorišča nekdanjega minoritskega samostana so v času popisa zavarovanih dreves v devetdesetih letih spregledali. Leta kasneje, 2008., je bilo prizorišče ob hrastu že eno najbolj priljubljenih v Mariboru in istega leta so arboristki Tanji Grmovšek prišli v roke obnovitveni načrti za današnje Lutkovno gledališče Maribor. Devetmetrski izkop in pred tem še izgradnja garažne hiše, ki je vplivala na nivo podtalnice, sta pričela proces sprememb za drevo, ki je v času omenjene obnove služilo tudi kot slonilo za gradbeni material. "Takrat smo z občino sklicali izredni sestanek z izvajalci," se spominja Grmovškova. "Vključil se je še Zavod za varstvo narave in od leta 2008 je to drevo vidno." A status naravne znamenitosti je hrast na Lentu dobil šele 2019. Tej vrsti drevesa optimalni rastni pogoji sicer omogočajo tudi čez tisočletno starost.
Stanetu Kocutarju, zgodovinarju, novinarju in varuhu Stare trte, je celo uspelo vzgojiti 30 mladik iz želodov tega mogočneža, ki mu stroka, kakor lahko preberete na označevalni tabli, pripisuje "vsaj 200 let, lahko pa tudi 300 let ali več. Obseg debla, izmerjen v letu 2019, je 481 centimetrov, kar pomeni 153 centimetrov premera. Visok je več kot 25 metrov." Znano je, da je hrast preživel tudi požar, ki je avgusta 1937 zajel Sodni stolp.
Prihodnjo soboto o himalajski cedri
Ob sobotah predstavljamo nekatera izmed številnih izjemnih dreves v Mariboru. Zadnjo majsko soboto Himalajsko cedro, svojevrstna lepotica te visokogorske drevesne vrste raste tudi pri vhodu v Kulturni center Pekarna.
Mogočni hrasti in bukev v objemu
Hrasta, ki že vsaj stoletje rasteta ob vstopu na Mariborski otok, delujeta kot drevesna varuha otoka. Grmovškova pojasni, da lahko hrasti hitro rastejo. "Hrasti so zelo variabilni, hitro lahko dajo videz lažne starosti. Vstopna hrasta na Mariborskem otoku imata krošnjo, ki obsega več kot dve tretjini njune višine." Malo naprej od njiju, na levi strani bazena, se v sožitju zraščata bukev in hrast, tudi stara čez sto let.
{api_embed_photo}666295{/api_embed_photo}
"Hrast ima med vsemi drevesi največ živalske komponente. Privlači torej največjo biotsko pestrost," doda Grmovškova. Prečrpa pa tudi okoli 400 litrov vode dnevno. Status dendrološkega naravnega spomenika ima v Mariboru hrast dob, ki z obsegom debla okoli 570 centimetrov in višino 21 metrov raste v Belokranjski ulici. Znan kot nekdanje "hišno drevo" naj bi bil star čez 250 let (glede na morebitno tisočletno rast je torej še mlad).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
