Firbcanje po Mariboru: Kako se je Čeh pretvarjal, da je premožen gospod

Vid Kmetič
25.09.2023 04:25

Vsake vrste gostje in obiskovalci so se v preteklosti (in se še danes) znajdejo v našem mestu. Kako je pred sto leti eden naročeval brez denarja in kako cenjen in zaželen je bil drugi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Gosposka ulica leta 1955

Osmega marca 1921 se je z večernim vlakom v Maribor pripeljal elegantno oblečen češki državljan, Jan Hruška po imenu. Pred postajo je poklical izvoščka, sedel v voz in se dal odpeljati v mesto, točneje v kavarno Central v Gosposki ulici. Izvoščku je naročil, naj ga počaka, sam pa vstopil, sedel za mizo in pričel naročati. Dobro se je najedel in napil, po debeli uri pa se je izvoščku vendarle zdelo, da svojo stranko čaka nekoliko predolgo, zato je tudi sam stopil v kavarno, da preveri, ali bo omikan gospod še dolgo - za vsak slučaj pa je zahteval tudi plačilo za vožnjo. Gospod Hruška ga je debelo pogledal in začudeno izjavil: "V Jugoslaviji je vendar vse zastonj!" Seveda se je vnel prepir, v katerega se je vključil tudi kavarnar. Ko se je izkazalo, da je gospod popolnoma brez denarja, sta skupaj z izvoščkom poklicala stražnika in ta je "gospoda, ki je mislil, da je Jugoslavija obljubljena dežela, kjer je vse zastonj, odvedel v zapor, kjer je res vse — zastonj".

Povsem druge vrste gost iz Češke pa je mesto obiskal dobrih dvanajst let kasneje. Dr. Karel Freja, polkovnik in sanitetni šef praške garnizije, je bil takrat menda eden najpopularnejših Čehov v Jugoslaviji. Bil je namreč prostovoljec v obeh balkanskih vojnah, kot tudi udeleženec Velike vojne, boril se je v Dobrudži in Solunu, zato ni čudno, da je imel po vsej Jugoslaviji prijatelje in znance. Vsako leto je prišel sem na dopust, prepotoval je že Hrvaško, Bosno, Črno Goro, Južno Srbijo, Vojvodino, leta 1933 pa naposled tudi Slovenijo – in prav povsod je bil izjemo lepo sprejet, saj je šlo za velikega prijatelja Jugoslavije. Preden je prispel v Maribor, je nekaj dni ribaril v Mežiški dolini, nato pa je v našem mestu obiskal svoje prijatelje in znance.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta