Dogodki ob tednu molitve za edinost kristjanov tudi v Mariboru

Anita Kirbiš
08.02.2025 02:20

Teden molitve je odmev koncilske prenove po drugem vatikanskem koncilu (1962–1965), ki je katoliško cerkev odprl svetu.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zbrani za edinost v frančiškanski cerkvi
Jure Sojč

Pri tem poudarja ekumenizem, kar pomeni delo za edinost med kristjani različnih tradicij in sploh odločitev cerkve za dialog, ki je edina prava pot do miru. Po vsem svetu se tako srečujejo predstavniki različnih krščanskih cerkva in iščejo poti za dialog. Nekaj dogodkov je že tradicionalno tudi v Mariboru.

Na okrogli mizi Mladi in ekumenizem so se 20. januarja v prostorih Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška srečali Igor Ignacij Novak, referent za ekumenizem v nadškofiji Maribor, in Klemen Gartner, kaplan Slomškovega zavoda (bila sta organizatorja srečanja), ob njiju pa še mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, pravoslavni paroh Milan Jovanović, evangeličanska duhovnica mag. Violeta Vladimira Mesarič in binkoštni pastor Srečko Krajnc. Skupaj z mladimi so odkrivali bogastvo različnih krščanskih tradicij in ugotavljali, da se med seboj preslabo poznajo.

Na slovesni praznik Matere Usmiljenja, 25. januarja, ko se mariborski frančiškani spominjajo prenosa milostne Marijine podobe v Maribor, je bilo sklepno dejanje tedna molitve za edinost kristjanov. V frančiškanski baziliki je sveto mašo daroval mariborski nadškof Cvikl ob somaševanju dekanijskih duhovnikov ter v prisotnosti gostov iz drugih krščanskih cerkva. Evangeličanska duhovnica Mesaričeva in binkoštni pastor Krajnc sta podelila dragocene misli o pomenu edinosti in medsebojnega spoštovanja med kristjani in med vsemi ljudmi dobre volje.

Po bogoslužju je umetnostni zgodovinar dr. Franci Lazarini predstavil zgodovino neoromanske bazilike, ene od sedmih v Sloveniji. Današnja cerkev s samostanom je bila grajena od leta 1892 do 1900 in stoji na mestu nekdanje kapucinske cerkve, zgrajene v 17. stoletju na željo mariborskega grofa Jakoba Khiesla. A je ta zaradi vedno večjega števila romarjev postala premajhna. Od nje se je ohranila le grobnica, v kateri je bil pokopan tudi Slomšek, ki si je prizadeval za prihod frančiškanov v Maribor. Župnija je vseskozi veljala za slovensko, zato so bile pridige v slovenščini. Dogajanje so nadaljevali z ekumenskim sprehodom skozi mesto, ki so ga zaključili v prijateljskem druženju v stolnem župnišču.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.