Inštitut za strateške rešitve in Mestna občina Maribor sta danes gostila posvet na temo umetne inteligence v izobraževanju. Jure Stojan z inštituta je menil, da družba ne sme dopustiti, da mladi sami eksperimentirajo z orodji umetne inteligence, ampak morajo biti pri tem vodeni in opremljeni z ustreznimi znanji in veščinami. "Odgovornost vseh v izobraževanju je, da poskrbijo, da bo nova generacija pripravljena na tveganja, da bo jih bo znala upravljati in bo tudi poskrbela, da se ta tveganja ne bodo uresničila. Zato je treba okrepiti pomen umetne inteligence v izobraževanju," je dejal Stojan. "Umetna inteligenca ne pomeni nujno odmiranja človeške inteligence. A da se to ne zgodi, je treba marsikaj postoriti, predvsem v izobraževanju," je poudaril.
Podobnega mnenja je Marjan Krašna s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. "Sistemi umetne inteligence so orodje in orodje se je treba naučiti uporabljati," je dejal. Po njegovih besedah je treba izobraževati tudi učitelje, saj učeči te sisteme že pospešeno uporabljajo. Predvsem pa je treba razvijati kritično mišljenje in etično uporabo umetne inteligence, je dejal.
Današnji posvet, ki se ga je sicer udeležilo le malo poslušalcev, je bil izvorno namenjen razpravi o izhodiščih za ustanovitev Centra za umetno inteligenco v izobraževanju, katerega obrisi pa so še nejasni. Po napovedih Inštituta za strateške rešitve naj bi zagotavljal strokovno in tehnološko podporo za sistematično uvajanje umetne inteligence v vzgojno-izobraževalni sistem ter usposabljanje gospodarstva za učinkovito rabo umetne inteligence.
Kot je za STA povedal moderator Mitja Slavinec, še preučujejo, na kakšen način bi bilo najbolj primerno začeti ustanavljanje takšnega centra in koga vse povabiti k sodelovanju. "Najboljše je, če bo med ustanovitelji širši krog zainteresiranih institucij, in potem vsaka prispeva dvoje, na eni strani potrebe, ki jih ima, in na drugi strani znanje, s katerim lahko krepi moč tega centra. Vsekakor to mora biti fleksibilna organizacija, ker časa ni veliko in ostali nas hitro prehitevajo," je dejal. Kot primer je navedel Hrvaško, kjer umetna inteligenca postaja del izobraževalnih vsebin.
Po Slavinčevih besedah ta izobraževanje in usposabljanje potrebna tudi v gospodarstvu, ne le z uporabo, ampak tudi z razvojem umetne inteligence, "sicer bo Slovenija od vodilne države prišla med sledilce, česar ne smemo dopustiti". Kot najbolj primeren kraj za omenjeni center vidi Maribor, kjer že deluje superračunalnik HPC Vega in raste Slovenska tovarna umetne inteligence.
Slednja je po besedah Žige Zebca z inštituta IZUM "zgodba o vzornem sodelovanju v slovenskem prostoru". Postavljajo jo pri Hidroelektrarni Mariborski otok in do sredine leta 2027 naj bi jo opremili in začeli produkcijo. "S tem bomo lahko pomagali podjetjem, javni upravi in ostalim deležnikom, ki bi si želeli integrirati strojno učenje in umetno inteligenco v svoje delovne procese," je dejal.
Tudi v Dravskih elektrarnah Maribor vidijo v tej novi infrastrukturi veliko priložnosti. "Umetna inteligenca je ključni dejavnik prihodnjega razvoja energetike," je povedal generalni direktor Andrej Tumpej.
