Na mariborski tržnici vsak dan med 8. in 12. uro - razen ob sobotah, ko jo nadomestita hči in vnukinja -, ne glede na dež, sneg ali poletno pripeko, stoji gospa z nasmehom in košarico domačih dobrot. To je Vekoslava Škerbot, po domače Slavica, z domačije Škerbot v Malečniku. Njeno ime je že desetletja sinonim za zvestobo, trud in domač okus. Čeprav šteje že 89 let, se še vedno sama pripelje z avtom iz Metave, iz njega naloži pridelke in jih skrbno postavi na stojnico. "Tako sem vajena," pravi z nežnim nasmeškom. In doda: "Je tudi odgovornost, smisel, da se vsak dan odpravim od doma, obveznost, pa med ljudi pridem." In ta volja se čuti v vsakem njenem sadežu — zlasti pa v ribezu, ki je v teh dneh njen paradni konj.
Letos je bil ribez zgodnejši, "kakšna dva, tri tedne prej, ker smo letos že imeli toliko sonca", pove izkušeno. Košarica, težka četrt kilograma, na Osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu stane 2,5 evra. Temno rdeče jagode s kislinsko svežino so popolne za marmelade, sirupe, peciva, sadne solate, smoothije ali kar tako. Ribez je sadje, ki je idealno za pripravo peciva lene gospodinje, preproste skutine poslastice.
Poleg ribeza ponuja še domače sadje in zelenjavo. Rodila se je leta 1936 in zadnjič stala na Triglavu pri 75 letih. "Zdaj je za moje telo pač tako, da ostanem nižje," doda hudomušno. Ampak kljub letom ima zavidljivo energijo: že od leta 1944, ko je kot 8-letna deklica s svojo mamo prvič postavila košarico na mariborski tržnici, ni nehala.
