Prepričan je, da ga je zaznamoval tudi čas, ki ga je preživel z očetom, ljubiteljskim slikarjem, ki je ustvarjal lutkovne predstave in bil neke vrste boem: "Kot otrok sem se družil tudi s cirkusanti, danes najraje prijateljujem z umetniki, tistimi, ki razstavljajo v naši družinski galeriji FO.VI v Strnišču, in vsemi, ki že skoraj dve desetletji prihajajo na naš festival sodobne umetnosti Art Stays."
Od mizarja do poznavalca sodobne umetnosti
Že ko je bil vodja mizarskega obrata v ptujskem Gradisu, so se s sodelavci najraje lotili najzahtevnejših del, tudi restavratorskih, pripoveduje. "Desetletje sem delal v lastnem mizarskem podjetju in kmalu po letu 2000 začel z galerijsko dejavnostjo, najprej kot vodja galerije podjetja Tenzor, kjer sem postavil in kuriral blizu 50 razstav likovnih umetnikov iz Slovenije in tujine. Organiziral sem tudi mednarodni slikarski ex-tempore Kurentovanje na Ptuju in pričel mednarodno likovno kolonijo mladih umetnikov, ki je kmalu prerasla v festival Art Stays," se spominja sogovornik, ki je še danes, čeprav nekoliko v ozadju, a z vso vnemo in vsem znanjem, ki si ga še kar nabira, nepogrešljiv med organizatorji Art Staysa, enega največjih festivalov sodobne umetnosti v tem delu Evrope.
"Sina Jerneja, ki je študiral na beneški akademiji sodobnih umetnosti, kjer sta se spoznala z Mariko Vicari, zato ime naše galerije FO.VI, so takrat povabili na veliki festival v San Vito v bližini italijanskega mesta Pordenone. Kar sem videl tam, me je povsem prevzelo. Celo mesto je živelo z umetnostjo, ne samo likovno, pač pa tudi z glasbo, gledališčem. Organizatorko festivala smo povabili na Ptuj in bila je navdušena nad mestom, ki je kot ustvarjeno za multikulturno umetniško dogajanje. Kar začeli smo, brez posebne finančne podpore, festival smo temeljili na prijateljstvu, druženju in skupni ljubezni do likovne umetnosti. Bili smo in smo še kot družina. Vodenje festivala sta v tem času prevzela Jernej in Marika, ki sta spletla čudovito mrežo sodelovanja z umetniki iz vsega sveta. Midva z ženo Marjano rade volje sodelujeva in vabiva v domačo galerijo, ki je z leti postala kraj druženja številnih umetnikov," pravi Vladimir Forbici, ki spomni, da so prva festivalska leta sodelovali z organizatorji glasbenega festivala Arsana. Rad se spominja tudi let, ko je v preddverju mestnega gledališča delovalo razstavišče FO.VI2, kjer so si ljubitelji gledališča, čakajoč na predstave, lahko ogledali razstave številnih likovnih umetnikov.
Največji v tem delu Evrope
"Že kar takoj smo se odločili, na glas povedal pa sem to seveda jaz, da bo naš festival največji v tem delu Evrope, stavili smo na kvaliteto in v vseh teh letih na Ptuj pripeljali na stotine umetnikov in njihova dela, kar nam marsikdo zavida. Morda sem bil v svojih ocenah prva leta res malo prezgodnji in so mi to nekateri celo zamerili, a zdaj na naše razstave, ki so tri mesece v letu na ogled v vseh mestnih razstaviščih, v preteklosti tudi v Tovarni umetnosti v Majšperku in pa v naši družinski galeriji FO.Vi, prihajajo številni ljudje, vse več tudi iz večjih kulturnih središč. Prepričan sem, da smo že nagovorili tudi številne domačine. Še posebej se veselim mladih, ki prihajajo na dogodke in spremljajo festivalsko dogajanje," pravi sogovornik, ki je pred zaprtjem galerije Tenzor ustanovil Kulturno- umetniško društvo Art Stays in razmišljal o ureditvi mestne galerije Victor v mestnem stolpu, zdaj pa rade volje posedi in poklepeta z obiskovalci prijetno urejene skoraj galerije na Slovenskem trgu, ki je tudi info točka festivala v mestnem središču.
"Prihajajo obiskovalci tudi med letom, si ogledajo umetniška dela, ki jih razstavljamo in jih je mogoče tudi kupiti. Največkrat samo poklepetamo, sam vzamem v roke kakšno knjigo in se učim. Ja, knjige imam presneto rad. V sklopu galerije FO.Vi imamo v knjižnih omarah, ki sem jih sam izdelal, kakih 20 tisoč knjig. Ponosen sem na posebno sobo z znamenitimi deli Jožeta Tisnikarja. Razmišljam, kaj še ponuditi, kaj odstreti in čemu nameniti pozornost na vseh naslednjih festivalih. Vedno sem bil tak, zrl sem v prihodnost in imel srečo, ker so mi drugi prisluhnili. No, včasih je bilo treba tudi malo zarobantiti, povedati kaj bolj na glas, a sem prepričan in še vedno velja, da se je mogoče vse zmeniti. Pa četudi sprva kaže, da ne bo šlo."
"Razmišljam, kaj še ponuditi, kaj odstreti"
Žal mu je, da so na Ptuju podrli staro usnjarno, kjer bi bilo mogoče razvijati galerijsko dejavnost, tudi v nekdanji trgovini v Murkovi ulici, ki je že leta zaprta, a se ponaša s tisto znamenito galerijo, bi se dalo kaj narediti, enako razmišlja o mestnem stolpu, ki še vedno sameva. "Pred štirimi leti smo z umetniško intervencijo oživili halde, odlagališče rdečega blata, kar se je izkazalo za prav posebno prizorišče umetniškega ustvarjanja. Tisto vročo soboto je bilo tam na desetine obiskovalcev in na podoben način bi želeli zaznamovati še kak kotiček mesta, kraj tod okoli. Tudi zato, da pokažemo, kako zelo dobra kulisa, pa ne samo to, je stari Ptuj za umetniško ustvarjanje. Vedno poskrbimo za kašno instalacijo na mestnih ulicah in trgih. Ljudje tako med vsakdanjimi opravki skoraj trčijo ob umetniško delo, postojijo, nekatere ta nagovori, drugi gredo dalje. To je tudi naš namen."
Nekomercialni in navdihujoči
Da je enkrat, ko denarja kot običajno ni bilo kaj dosti, porekel, da morajo sponzorji Art Stays prepoznati kot festival, v katerega je pametno vlagati, se spominja Forbici. In doda, da mu je žal, ker mesto še kar ne spozna in ne razume izjemne vrednosti festivala: "No, moje preroške besede so se uresničile. Smo veliki in dobri, prepoznavni, nekomercialni in za vse več ljudi navdihujoči. Kar nam ob vsem delu, ki ga še prav posebej Jernej in Marika s somišljeniki vlagata v festivalsko dogajanje, največ pomeni."
Dodati kaže še, da je bil Vladimir Forbici v mladosti tudi jadralni letalec, alpinist in judoist in da je s somišljeniki že pred skoraj pol stoletja v Kidričevem ustanovil hortikulturno društvo, da je eden prvih borcev za varstvo okolja v Sloveniji in je organiziral več mednarodnih razstav cvetja. In bil je tri mandate tudi kidričevski občinski svetnik. Zdaj pravi, da še vedno rad pokaže, ko kakšne stvari ne gredo v pravo smer: "V meni je, da sem glasen, se jezim, pa tudi snujem projekte, a če vidim, da imajo prav drugi, to tudi priznam. No, po dvajsetih letih zdaj tisti drugi že priznavajo, da sem imel prav s tisto izjavo, da smo največji."
