Les je kot naravni material bolj podvržen propadanju kot kateri drugi materiali, ki jih uporabljamo za opremljanje doma, zato potrebuje izdatnejšo nego in zaščito. To še posebno velja za les na prostem, ki je izpostavljen vremenskim vplivom in biološkim škodljivcem. Posebno zaščito potrebuje les, ki je obrnjen proti jugu, saj nanj neposredno vplivajo UV-žarki. V splošnem je treba les zaščititi pred vlago, lesnimi škodljivci, kamor sodijo denimo plesni, glive in insekti, ter pred mehanskimi poškodbami in kemičnim onesnaženjem z mineralnimi olji in mastjo, našteva Zvone Gradišnik iz podjetja Grama.
Tri vrste zaščite lesa
"Celovita zaščita lesa obsega pravilno konstrukcijsko, kemično in površinsko zaščito," navajajo strokovnjaki podjetja KANSAI HELIOS Slovenija.
• Konstrukcijska zaščita pomeni, da je les vgrajen tako, da voda ne more prodirati do njega oziroma da hitro odteče, po koncu padavin pa se les hitro posuši. Poleg tega je treba preprečiti direkten stik lesa z zemljo oziroma tlemi, razen če je les primerno globinsko impregniran z biocidnim izdelkom. Pod vplivom vlage in temperature les namreč nabreka in se krči, zato v njem nastanejo razpoke, vanje pa voda še lažje pronica.
• S kemično zaščito varujemo les pred biološkimi škodljivci, kakršni so glive trohnivke, glive modrivke in insekti. V les vnesemo biocide, zaradi katerih postane za te organizme strupen ali neužiten.
• S površinskimi premazi zaščitimo les pred vremenskimi, biološkimi in mehanskimi vplivi, hkrati pa ga dekorativno obarvamo.
Za zaščito in dekoracijo lesa obstajajo premazi, ki jih običajno delimo glede na sestavo oziroma tip smole, pokrivnost oziroma transparentnost, debelino filma, stopnjo sijaja, način aplikacije in namen uporabe. Navadno se za premaze za les uporabljata dva tipa smol, alkidne in akrilne. Obstajajo tudi premazi, ki vsebujejo hibridne akrilno–alkidne smole ali uretanizirane alkidne smole. Premazi z alkidno smolo so prepustni za paro in jih je enostavno nanašati in obnavljati. Sušijo se bolj počasi, filmi so bolj mehki, sčasoma pa njihov sijaj nekoliko zbledi. Akrilne smole se sušijo hitro in tvorijo premazne filme, ki so vremensko bolj odporni in s časom ne kažejo usihanja sijaja, navajajo strokovnjaki iz podjetja KANSAI HELIOS Slovenija.
Bolj ali manj zakrita struktura lesa
Glede na pokrivnost ločimo take, ki bolj ali manj zakrijejo videz lesa. Premazi, ki popolnoma prekrijejo strukturo lesa, so emajli ali pokrivni premazi. Lazure so poltransparentni in transparentni premazi, ki učinkovito zaščitijo les, struktura lesa pod premazom pa ostane vidna. Laki so brezbarvni premazi, ki ne vsebujejo pigmentov. Posebna skupina premazov za les so olja, zanje je značilno, da na površini lesa ne tvorijo filma. Dejansko gre za impregnacijo, ki zapolni pore v lesu in naredi les vodoodbojen in estetsko privlačen, ker poudari njegovo naravno strukturo.
Premaze razdelimo tudi glede na debelino filma, ki se tvori na površini lesa:
• tankoslojna lužila (impregnacijske lazure) ne tvorijo filma na površini, temveč prodrejo v les. Debele so 0–5 µm, zato slabše ščitijo les pred vlago in zelo hitro propadajo.
• tankoslojne lazure na površini tvorijo tanek film debeline 5–20 µm, zaradi česar je potrebno bolj pogosto obnavljanje.
• srednjeslojne lazure tvorijo na površini lesa zaključene filme debeline 20–60 µm. Zagotavljajo boljšo zaščito pred vlago in manjša nihanja vlažnosti lesa, zato zmanjšujejo pokanje. Na razpokah, grčah, mehanskih poškodbah in poškodbah od toče lahko voda prodre pod premaz, ta pa se začne luščiti in bledeti. Vzdrževalni intervali so daljši kot pri tankoslojnih lazurah, vendar je z njimi nekaj več dela.
• debeloslojne lazure tvorijo zaključne filme debeline več kot 60 µm. Ob poškodbah lahko pod premaz vdre voda, kopičenje vlage povzroči trohnenje, vendar ga zaradi transparentnosti premaza hitro zaznamo. Primerne so samo za elemente, ki morajo biti dimenzijsko stabilni, na primer okna in vrata.
Glede na stopnjo sijaja ločimo visoko sijajne, sijajne, polsijajne, polmat in mat premaze. Premazi ne ščitijo lesa pred biološkimi škodljivci, kot so glive trohnivke in ličinke insektov, ki se z njim hranijo. V ta namen se uporabljajo posebne impregnacije, ki se na les nanesejo pred premazom.
Načini nanašanja
• Emajle, lake in lazure nanašamo s čopičem, z valčkom ali z brizganjem.
• Olja se nanašajo s krpo, lahko tudi z valjčkom ali čopičem, s tem da se po aplikaciji odvečno olje obriše s krpo, svetujejo v podjetju KANSAI HELIOS Slovenija.
