V hladnejših mesecih je veliko ljudi navajenih čim manj odpirati okna, da se v stanovanju ali hiši ohrani prijeten občutek domače topline in da ne zapravljajo denarja za kurjavo. A pri tem marsikdo pozablja, da današnje stavbno pohištvo ni tako kot pred tridesetimi, štiridesetimi leti. Netesni okenski in stenski spoji so prepuščali zrak, s tem pa je bilo nehote poskrbljeno tudi za naravno prezračevanje.
A če smo se nekoč pritoževali, da ob oknih in vratih piha, je danes težava v preveliki zatesnjenosti. Stavbno pohištvo je izdelano in vgrajeno tako učinkovito in iz takih materialov, da je ovoj stavbe zrakotesen. Za naravno prezračevanje moramo zato redno odpirati okna, sicer se zrak navlaži, postane zadušljiv, v prostoru pa se pojavi neprijeten vonj.
Vlage v zraku je več, kot si mislite
Pogosto tudi podcenjujemo stopnjo vlage v zraku, dokler ne zagledamo kapljic na spodnjem robu okenskih stekel. Vlažnost zraka povzročajo kuhanje, tuširanje, sušenje perila in celo dihanje. Poleti to ni težava, saj svež zrak kroži skozi odprta okna. V hladnejših mesecih pa se, ko se zunaj ohladi, vlaga ujame v notranjosti. Nabira se v kotih, ob oknih in na stenah, kjer se začnejo pojavljati mokre lise ali črne sledi, ki nakazujejo razvoj plesni. Plesen ni le estetska težava. Strokovnjaki opozarjajo, da vpliva na kakovost bivanja, povzroča alergije, draženje dihal in celo glavobole.
Idealna vlažnost v prostoru naj bi bila med 40 in 60 odstotki. Posebej sta izpostavljeni kopalnica in kuhinja, kjer vlažnost zlahka preseže to mejo, zato je prezračevanje nujno. Visoko stopnjo vlage pa lahko dosežemo tudi v spalnici, zlasti z nočnim dihanjem in potenjem. Posledica slabega zraka v spalnici je, da se zbujamo neprespani in brez energije.
|
Nekaj zanimivosti o vlagi
|
Jasno je torej, da moramo stanovanje pozimi redno zračiti. Kratkotrajno odpiranje oken sicer prinese trenutek svežine, a njegov učinek se kmalu izgubi. Če so okna odprta dlje časa, pa se ohladijo stene, pohištvo in tla, to pa povzroči dodatno kondenzacijo. Tako se toplota izgublja hitreje, kot si mislimo, prostor pa se po vsakem zračenju znova segreva, kar povečuje porabo energije. Prava rešitev je nadzorovano prezračevanje, ki deluje neprekinjeno, enakomerno in učinkovito. Zrak v prostoru ostane svež, toplota pa se ohranja.
Sodobni prezračevalni sistemi zagotavljajo stalen pretok svežega zraka brez toplotnih izgub. Delujejo tiho, varčno in povsem samodejno: odvajajo zrak, nasičen z vlago in vonjavami, v prostor pa prepuščajo svež, filtriran zrak, ki ustvarja zdravo in prijetno bivalno okolje skozi vse leto. Njihova prednost je, da jih je mogoče brez večjih posegov vgraditi tudi v starejše objekte. Zaradi prezračevalnega sistema zrak v domu kroži, toplota se enakomerno porazdeli, materiali ostanejo suhi, prostori pa prijetno topli brez občutka težkosti. Tak dom je bolj udoben, lažje ga ogrevamo in v njem se bolje počutimo - tudi v hladnih in meglenih dneh.
