Najpogostejši t.i. problematični vlagi sta kondenzna in kapilarna vlaga. Kondenzna se izloča iz vlažnega zraka na hladnih površinah, praviloma v notranjosti stavb. Pri njej je lahko vzrok slaba toplotna izoliranost objekta, bodisi smo zamenjali okna z novimi, ki zelo tesnijo, ali pa je neustrezen način prezračevanja in bivanja v prostoru. Za kapilarno vlago, o kateri govorimo v članku, pa je značilno, da se širi iz vlažnega terena in nato pride v stik z nezaščitenim gradbenim delom.
Kapilarna vlaga se v najbolj neugodni luči izkaže v zimskem obdobju, ker pri višjih temperaturah voda iz zidu hitreje izhlapi, v poletnem času pa je višina kapilarnega dviga vlage lahko nižja. Pogosto imamo celo vtis, da se je zid posušil. Vendar nas občutki varajo. V vročih dnevih namreč cona izhlapevanja ni na površini zidu, pač pa nekaj milimetrov pod njo, zato je površina sicer suha, zid v notranjosti pa ne.
Pri novejših objektih je lahko vzrok za kapilarno vlago slabo ali nepravilno izvedena hidroizolacija (vertikalna, horizontalna), poškodbe, nezavarjeni stiki, napačno izbrani materiali, pomanjkljiva drenaža, prehitra izvedba in vselitev itd. Vlaga se na stenah lahko pojavi tudi samo lokalno, kjer gre predvsem za zamakanje iz strojnih inštalacij – vodovod, ogrevanje, nepravilno izvedeni in tesnjeni jaški za odvod meteorne vode na zunanjosti objekta. Takrat govorimo o lokalnih poškodbah. Pri starejših objektih, pa gre predvsem za to, da so v večini bili zgrajeni brez vsake hidroizolacije ali je le ta že zaradi starosti objekta dotrajana, zato je ravno kapilarna vlaga tista, ki predstavlja največji problem. Pri tem ne gre podcenjevati vlogo prisotnih škodljivih soli, ki jih zemeljska vlaga vedno vsebuje, in se »razbohotijo« po konstrukciji. Torej gre za vlago, ki je v zidovih objekta prisotna praktično že od njegove izgradnje (starejše hiše, gospodarska poslopja, cerkve, gradovi, kapelice,…). Takšni objekti so bili grajeni na način, da je bila ta vlaga prisotna samo v spodnjem delu objekta in še to v minimalni količini. To je bilo doseženo z dobrim odvodnjavanjem objekta in padci terena stran od objekta, da je voda čim prej odtekla, kot tudi izbiro materiala, ki je bil čim manj vpojen (večkrat žgana opeka, kamen, beton). Ometi, ki so se uporabljali (apneni) so bili »zračni« in so prav tako omogočali hitro osušitev zidov. Na tak način je objekt nemoteno funkcioniral tudi brez vsakršne sodobne hidroizolacije. A težave se začnejo, če ti objekti niso ustrezno vzdrževani (neurejeno odvodnjavanje površinske in meteorne vode, posledice poplav), če so bili na zidove vgrajeni neustrezni materiali (cement, zaporne obloge, ipd), z namenom daljše trajnosti in trdnosti ometa ali zaradi »skrivanja« morebitnih poškodb na vidni površini zida. Poškodbe, kot so vlažni madeži, izsoljevanje, luščenje barv ter odpadanje ometa so v takšnih primerih pogost in reden pojav.
Kako ukrepati v dani situaciji?
Pred sanacijo moramo torej objekt pregledati z vseh zornih kotov, da bi ugotovili vse morebitne vzroke navlaževanja. Eden od prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako enostavna stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade. Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev. Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine kapilarnega dviga. Ni namreč vseeno, kakšen procent vlage v zidu imamo in do katere višine se je kapilarna vlaga uspela dvigniti.
Glede na resnost poškodb se odločimo za način sanacije. Pri močno navlaženih objektih, je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanacijskega (sušilnega) ometa. Pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti, lahko problem kapilarne vlage reši že sam sanacijski omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje. Govorimo o sušilnem ometu Hydroment, katerega bistvena lastnost je, da omogoča razvlaževanje zidov, brez posledic na končni površini ometa, to je brez izsoljevanja, madežev, luščenja barve, ipd. S takšno izvedbo dobimo funkcionalne površine na zunanji ali notranji površini objekta.
V podjetju Murexin d.o.o., ki na slovenskem trgu pod svojo streho združuje blagovni znamki Kema in Murexin, smo razvili posebne produkte za sanacijo vlažnih zidov. Paradni konj med njimi sušilni omet HYDROMENT sušilni omet, kateri letos praznuje 30 let prvih referenčnih objektov. Seveda pa sami proizvodi še ne pomenijo uspešne in učinkovite sanacije. Bistvena je pravilna vgradnja. Zato je naša največja prednost hitro in strokovno svetovanje naših strokovnjakov neposredno na objektu, kjer na podlagi meritve na objektu in ogledu situacije lahko svetujejo najprimernejšo obliko sanacije. Za podrobnejše informacije o težavi se obrnite na našega predstavnika na telefon: 041 742 275 (Dušan Tomašič).
