Plodovke izvirajo iz tropskih krajev, zato potrebujejo veliko toplote in vlago v tleh. Po prvem maju že lahko posejemo seme kumar, buč in bučk, v sredini meseca, po 15. maju, pa sadimo paradižnik, paprike, čili, lubenice in melone. V zelenjavni vrt jih sadimo po ledenih možeh, ki lahko prinesejo nenadno ohladitev s padavinami.
Krepke sadike
Sadike morajo biti zdrave in primerne velikosti. Tiste, ki so že v fazi cvetenja ali imajo celo plodove, niso najprimernejše za sajenje, saj presajanje predstavlja šok za rastlino, kar lahko vodi do težav v nadaljnji rasti in večje dovzetnosti za bolezni. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali položno v zemljo, saj ima paradižnik to zmožnost, da požene korenine tudi iz stebla.
Pri sajenju sadike zalijemo s kombinacijo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij, kar zmanjša šok zaradi presajanja in izboljša ukoreninjenost. Izberemo odporne sorte, večinoma hibride in češnjev paradižnik, še posebej sejance, ki se sami zasejejo. Odpornost proti boleznim pomeni le zmanjšano možnost za okužbo. Najmanj odporne so sorte z velikimi plodovi, kot je na primer volovsko srce. Cepljen paradižnik pa pomeni določeno sorto cepljeno na podlago paradižnika z močnim koreninskim sistemom. Ti paradižniki imajo močno rast in veliko plodov.
Pravilno sajenje
Pri sajenju paradižnika in drugih plodovk v sadilno jamico potresemo organsko gnojilo za paradižnike, ki ima sestavo posebej prilagojeno paradižniku in ostalim plodovkam s poudarkom na kaliju (K). Nato obvezno dodamo plast zemlje in šele nato v jamo posadimo sadiko. Ne pozabimo na močno oporo za vse plodovke, ne le paradižnik. Privezujemo z elastično vrvico, da ne poškodujemo sadike. Pod paradižnikom kmalu naredimo prostor, saj mu odstranjujemo spodnje liste. Da zemlja ne bo prazna, tam posadimo ali posejemo endivijo ali radič. Odličen sosed paradižniku sta tudi bazilika in listna zelena. Sam vedno zraven potaknem še šalotko, čebulo ali česen, saj čebulnice odganjajo glivične bolezni.
Redno dognojevanje
Dognojevanje je zelo pomembno, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni. Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo za paradižnike z veliko kalija (K). Kalij zagotavlja čvrstost rastlin in poskrbi za dober in kakovosten pridelek. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Lahko ga škropimo po listih (foliarno dognojevanje) ali zalijemo. Najboljša bo kombinacija obojega. Pognojimo ga po zemlji z granuliranim gnojilom in škropimo po listih s tekočim.
Poleti potrebujejo veliko vode
Zalivanje prilagodimo zunanjim temperaturam. Poleti je treba paradižniku dovajati vodo vsak dan. Če pod sadikami paradižnika ni drugih zasaditev, je priporočljivo uporabiti svežo zeleno zastirko, na primer pokošeno travo, ki pomaga zmanjšati izhlapevanje vode. Takšna zastirka ohlaja tla, sokovi iz nje pa delujejo kot hranilo.
Namakalni sistem, če ga lahko namestimo, pa bo najboljši za naš pridelek in učinkovito porabo vode.
Koristna zastirka
Zastirka je pri paradižniku izjemno koristna, saj pomaga zadrževati vlago v tleh. Paziti pa moramo, da rastlin ne zalivamo, temveč namakamo. To pomeni, da jim počasi in dalj časa dovajamo vodo, ki prodre globoko v zemljo, s čimer spodbujamo rastlino k razvoju globokih korenin. Tako bodo rastline poleti bolje prenašale sušni stres.
Namestimo lahko tudi kapljični namakalni sistem, ki rastline ves čas enakomerno oskrbuje z vodo. Zna pa biti sistem drag in zahteva vodni vir. Preprosta alternativa je plastenka, ki ji odrežemo dno in skozi zamašek naredimo primerno luknjo. Plastenko zakopljemo ob rastlino do 10 cm globoko in jo napolnimo z vodo, kar omogoča počasno in stalno namakanje, podobno kot kapljični namakalni sistem.
