Navlaženi gradbeni materiali uničujejo konstrukcijo objekta in povzročijo njegovo propadanje. Že od daleč lahko opazimo odpadanje malte in končnih premazov na zunanjih in notranjih površinah, propadanje opeke in veziva med opeko ali kamnom. Vlažni zidovi so bistveno hladnejši kot suhi, zato porabimo za ogrevanje vlažnih prostorov za 30 odstotkov več toplotne energije. Poleg tega vlažni prostori zaudarjajo, v njih pa propadata tudi pohištvo in oprema iz lesa. Zaradi vsega naštetega sta stanovanje ali hiša s tovrstno trdovratno in škodljivo spremljevalko tudi manj vredna, pojasnjuje Goran Gomboši, diplomirani inženir gradbeništva, tehnični svetovalec v podjetju Murexin. Najprej moramo ugotoviti, ali vlaga nastaja v stanovanju ali vanj prodira od zunaj, denimo zaradi puščanja strehe. Tretja možnost je kapilarna vlaga, ki skozi slabo izolirane zidove prehaja iz tal. Zadnji dve možnosti je mogoče preprečiti s sanacijo temeljev oziroma obnovo strehe, medtem ko je rešitev za odvajanje vlage iz prostora prezračevanje. Res pa je, da tudi to lahko počnemo na različne načine.
Lahko s prezračevalno napravo posušimo vlažno steno?
“Pri vlažnih stenah je najprej treba ugotoviti, ali so nastale kot posledica notranje vlage ali pa je posredi konstrukcijska napaka na objektu, ki povzroča kapilarno vlago. Pri notranji vlagi se po vgradnji prezračevalnega sistema stene posušijo in težava je odpravljena. Pri kapilarni vlagi moramo za trajno rešitev objekt najprej sanirati, ker vgradnja prezračevalnega sistema ne bo v celoti odpravila problema, čeprav bo kakovost zraka v notranjosti objekta kljub temu bistveno boljša,” pojasnjuje Milan Kuster.
Kapilarna vlaga prihaja iz tal
"Kapilarna vlaga se najprej pojavi tik nad terenom v notranjosti objekta in na fasadnih površinah ter v kletnih prostorih, kjer je posledica slabe ali dotrajane hidroizolacije. Poškodbe so vidne kot izsoljevanje oziroma 'soliter', svetlo-temni madeži, votlo donenje ometa, luščenje in napihovanje opleska in drugo," našteva Gomboši. Poleti težave z vlago niso tako vidne, ker voda iz zidu hitreje izhlapi, pogosto imamo celo varljiv občutek, da se je zid posušil: "V vročih dneh je cona izhlapevanja nekaj milimetrov pod površino zidu, zato je površina sicer suha, zid v notranjosti pa ne." Večina starejših objektov, v katerih se širi kapilarna vlaga, je narejena brez hidroizolacije ali je ta že dotrajana. V novejših objektih je lahko hidroizolacija slabo ali nepravilno izvedena, možni so preboji armature pri vgradnji izolacije, napačno izbrani materiali, prehitra izvedba in vselitev in podobno. "Razlogi za zamakanje so lahko tudi poškodbe, nezavarjeni stiki, vlažna podlaga, zastajanje vode v gradbeni jami zaradi neizvedene drenaže in drugo. Prav tako se vlaga pojavi, če izolacija ni zaščitena s toplotno izolativno oblogo ali vsaj čepasto folijo," še našteva Gomboši. Proti vlagi od zunaj lahko ukrepamo na več načinov. Pregledati je treba odvod meteorne in talne vode od objekta, kajti že zamašen žleb na strehi lahko povzroči zamakanje fasade. "Preverimo tudi, ali ima objekt vertikalno hidroizolacijo kletnega dela ali temeljev, če ni podkleten, ter horizontalno hidroizolacijo nad temeljem, povezano s hidroizolacijo nad AB-ploščo oziroma podbetonom v objektu," razlaga Gomboši. Težave s kapilarno vlago je vedno treba reševati sistemsko, saj so razlogi pogosto prepleteni. Ko ugotovimo vzroke, pa je treba preveriti nastalo škodo. "To ugotovimo z merjenjem odstotka vlage v zidu in višino kapilarnega dviga," pojasni sogovornik. Močno navlažene objekte saniramo tako, da prekinemo kapilarni dvig in hkrati vgradimo sanirni (sušilni) omet. Pri manj navlaženih objektih lahko zadošča že sam sanirni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje.
Poskrbite za primerno notranjo klimo
V stanovanju se vlaga običajno nabira v zimskem času, ko topel notranji zrak trči ob mrzlo steno in na njej naredi kondenz. Ta se po navadi nabere v kotu pod stropom tam, kjer ima stanovanje dve zunanji steni, pojasnjuje Miha Glavič iz podjetja e2e. Prav tako se kondenzna vlaga nabira ob okenskih špaletah in za stavbnim pohištvom, kjer zrak ne kroži dobro. "Pri njej so lahko vzroki slaba toplotna izoliranost objekta, nova okna, ki zelo tesnijo, ali neustrezen način prezračevanja," dodaja Goran Gomboši. Kondenzno vlago odpravljamo s pravilno debelo toplotnoizolacijsko fasado glede na debelino zunanjih obodnih zidov. "Izjemno pomembno je tudi pravilno zračenje prostorov in upoštevanje pravih vrednosti notranje klime: temperatura zraka naj bo približno 22 ºC, zračna vlaga pa od 55 do 65 odstotkov. Slednja se lahko uravnava tudi z razvlaževalci prostorov, prezračevanjem in pravilnim naravnim zračenjem, kar pomeni odpiranje oken večkrat dnevno za pet do deset minut, prepih skozi objekt ali fiksne zračnike," razlaga Goran Gomboši. "Ker je zunanja vlažnost v Sloveniji pozimi precej nizka, nam vse prezračevalne naprave, ne glede na kvaliteto, znižajo vlažnost v stanovanju in odpravijo omenjeno težavo," o tem meni Miha Glavič. Ena od možnih rešitev je torej izmenjava zraka preko prezračevalne naprave.
Nujna stalna izmenjava zraka
Težave z odvečno zračno vlago se pojavljajo v vseh energetsko učinkovitih oziroma zatesnjenih stavbah, kjer ne poskrbimo za stalno izmenjavo zraka, pa meni Milan Kuster iz podjetja Lunos. "Zrakotesnost je v zadnjem desetletju trend, s katerim prihranimo dragoceno energijo, žal pa se brez prezračevalnega sistema drastično poslabša kakovost bivanja," pravi sogovornik. "Toda zdravja stanovalcev ne ogroža samo plesen, ki se pojavi na vseh delih bivalne površine, kjer se zrak ne izmenjuje. Podobno nevarni so tudi znižan delež kisika v primerjavi s CO2 in strupi, ki izhajajo iz pohištva, sten, preprog in drugih površin," razlaga Kuster. Pri odpravljanju vlage iz zraka si lahko pomagamo s prezračevalnim sistemom, ki poskrbi za stalno izmenjavo zraka in praktično izrabljen zrak odvaja in dovaja svežega. "Pri sistemih z rekuperacijo se ta izmenjava dogaja brez energetskih izgub, zrak pa je še dodatno prefiltriran. Ves proces poteka neslišno, brez prepiha in energetsko učinkovito. Odvečna vlaga se konstantno odvaja in plesen ne more nastati," pojasnjuje sogovornik.
