Načinov za to, da nas tudi v tem času doma ne bi zeblo, je več kot dovolj. Eden od učinkovitih virov ogrevanja, ki ga je mogoče uporabiti kadarkoli, ne glede na to, kateri letni čas je, je kamin. Jože Hertiš iz podjetja Seltron pojasni, da kamin ali kaminsko peč vgrajujemo v osrednji prostor, običajno dnevno sobo. Vloga kamina je mnogostranska. Je element oblikovanja prostora in dopolnilen toplotni vir. S kaminom lahko tudi privarčujemo pri ogrevanju s klasičnimi fosilnimi gorivi in ustvarimo dodatno toplino bivalnih prostorov. Tako ogrevanje je lahko tudi neke vrste rezerva in pomoč pri ogrevanju s toplotno črpalko, ki morda v najhujšem mrazu več ne zadošča za udobno ogrevanje doma. "So pa pri takem ogrevanju tudi pasti in potencialni neugodni vzporedni učinki," opozarja Hertiš in dodaja: "Običajno imamo v dnevnem prostoru nameščeno tudi sobno enoto ali sobno tipalo centralne regulacije. V takem primeru se zaradi preseganja sobne temperature v osrednjem prostoru zmanjša ali povsem izklopi ogrevanje v preostalih prostorih hiše, česar pa seveda ne želimo."
Kolikšne so priporočene temperature?
Priporočene temperature so nekoliko nižje od tistih, ki nas jih je večina pripravljenih sprejeti. Za bivalne prostore, kot sta jedilnica in dnevna soba, se priporoča od 20 do 22 stopinj, za kuhinjo pa celo kakšna stopinja manj, saj se v njej veliko toplote nabere tudi zaradi uporabe gospodinjskih aparatov (toploto oddajajo aparati, namenjeni kuhanju, hladilnik in pomivalni stroj).
V spalnih prostorih naj bi bila temperatura med 16 in 18 stopinjami, saj sicer spanec ni udoben. Tudi za sobo, v kateri spi dojenček, se z zdravstvenega stališča priporoča zgolj 18 stopinj. Višje temperature so priporočljive za otroške sobe, v katerih se otroci igrajo in učijo, kjer je primernih čez dan 22 stopinj, od 22 do kar 24 stopinj pa je prava temperatura za kopalnico. V pomožnih prostorih, kjer ogrevanje ni potrebno, običajno poskrbimo le, da ne zmrzuje - temperatura naj bo vsaj 6 stopinj. Posebno pozornost velja nameniti temperaturi tal. Pri klasičnem ogrevanju nas pozimi lahko hitro zazebe v stopala (temperatura je 15 do 18 stopinj), kar povzroči splošen občutek pomanjkanja toplote, zato je pač treba obuti copate. V hišah in stanovanjih s talnim ogrevanjem je treba poskrbeti za nasprotno – da temperatura tal ni previsoka. Priporoča se temperatura tal 25 stopinj, še zlasti v prostorih, kjer se veliko zadržujemo ali kjer se otroci igrajo na tleh.
Alternativa tudi klimatska naprava
Za dogrevanje imamo na voljo med drugim električno talno ogrevanje, klime, električne radiatorje ali nizkotemperaturna sevala oziroma IR-panele. "Najcenejši sistem je zagotovo ogrevanje s klimatsko napravo," meni Miha Glavič iz E2E. Ker so, kot nadaljuje, toplotne izgube v prehodnem času majhne, je ogrevanje s klimatsko napravo sorazmerno komfortno. "Klimatska naprava dela z minimalnimi pretoki zraka in je torej občutek pihanja zraka minimalen. Hkrati je treba poudariti, da so izkoristki klimatske naprave tako visoki, da se z boljšimi napravami grejemo tudi več kot sedemkrat ceneje kot z električno pečjo." Glavič pravi, da je najbolj komfortno ogrevanje preko talnega ogrevanja, saj v kopalnici nimamo mrzlih tal. "Če talno ogrevanje kombiniramo s toplotno črpalko, imamo zagotovo najbolj komfortno ogrevanje ob nizki ceni, ker je ogrevanje približno petkrat cenejše od električne peči," dodaja sogovornik, hkrati pa opozori, da so zneski za ogrevanje v prehodnem obdobju glede na celoletni strošek ogrevanja sorazmerno majhni in po navadi ne dosežejo več kot 20 % celoletnega stroška ogrevanja. "Posebna nastavitev klimatske naprave ali toplotne črpalke ni potrebna. Pri klimatski napravi nastavimo želeno temperaturo v sobi, medtem ko se pri toplotni črpalki po navadi poslužujemo vremensko vodeni regulaciji, ki predstavlja najbolj komforten način ogrevanja," še pojasni Glavič.
Kdaj se začne kurilna sezona?
“Ko je temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored manjša ali enaka 12 °C,” pojasnijo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: “Konča se seveda ravno obratno, torej ko je temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored večja ali enaka 12 °C.”
IR-paneli kot nadomestni ali glavni vir
"Čeprav so IR-grelni paneli primerni predvsem za glavno ogrevanje, saj so takrat najbolj učinkovita in cenovno ugodna rešitev, pa z njimi rešujemo tudi tako imenovano dodatno ogrevanje," pravi Andrej Okreša iz podjetja Ekosen. In dodaja, da stranke velikokrat zanima dodatno ogrevanje v prehodnem obdobju, torej takrat, ko glavnega ogrevanja ne vklopijo, v prostorih pa je že mrzlo. Strokovnjaki za IR-ogrevanje v vsakem primeru pridejo na ogled k stranki. Prostor si pogledajo, izmerijo in napravijo izračun, koliko moči je potrebno za ogrevanje. Nato sledi ponudba. Izračun je potreben, opozori Okreša, saj se IR-paneli tudi v prehodnem obdobju uporabljajo kot glavno ogrevanje, dokler ne prične delovati glavni vir ogrevanja. "V vsakem primeru je nujno, da imamo v prostoru dovolj moči za ogrevanje oziroma dogrevanje, saj stranke velikokrat uporabijo IR-grelne panele kot glavno ogrevanje ali kot dogrevanje," opozori Okreša. Po njegovih besedah je uravnavanje temperature pri IR-panelih zelo enostavno, saj na regulatorju nastavimo želeno temperaturo in čas. In to je to. Vse drugo grelni sistem opravi sam.
