Novograditelji se pogosto odločajo za ravne strehe. Te pri nas postajajo precej zaželena izvedba. Vendar če niso pravilno zasnovane, se lahko pripetijo razne nevšečnosti. Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder izpostavi zamakanje kot najpogostejšo napako. Po njegovih besedah je običajno posledica poškodbe strešnega hidroizolacijskega sloja. Dogaja se tudi, da tesnenje ravne strehe ni dovolj dobro zaradi denimo neustrezne pritrditve strešne tesnilne folije. V tem primeru lahko vse večkrat veter naredi svoje in deformira strešno folijo, odtrga in poškoduje strešne obrobe. Poleg tega se lahko v nekaj letih pojavi mehkost strukture strehe, ker toplotna izolacija nima zadostne trdnosti. To se zgodi, če recimo postavimo na teraso montažni leseni pod, toplotna izolacija pa je neustrezna za takšen namen uporabe.
Napake iz projektne zasnove
Vzroki za sanacijo ravne strehe lahko izhajajo že iz projektne zasnove. Kot pravi Tomo Žnidaršič, gre tu predvsem za neupoštevanje medsebojnih vplivov posameznih slojev strehe oziroma podcenjenih vplivov okolja na streho. Vzroki pa so potem lahko povezani tudi z načinom izvajanja. Treba je upoštevati, da streha zahteva popolno vodotesnost in ne nekakšnih vmesnih povprečnih rešitev.
Ob vtočnikih, svetlobnikih, prebojih
Običajno se napake zaradi poškodovanega hidroizolacijskega sloja pojavijo ob odprtinah na strešni plošči (ob vtočnikih, svetlobnikih, prebojih za inštalacijo ipd.). "Treba je vedeti, da zamakanje na svoji poti od poškodovanega hidroizolacijskega sloja do notranjosti 'obišče' in vpliva tudi na vse sloje vmes. Predvsem je to kritično za sloj toplotne izolacije, ki s povečevanjem vlažnosti izgublja svoje toplotne lastnosti," opozori Žnidaršič in dodaja, če je recimo parna zapora ustrezno izvedena in deluje tudi kot sekundarno varovanje, se vsa voda lahko zaustavi v področju toplotne izolacije. Ko njena izolativnost pade na vrednost nič, se toplotni tok preko strešnega sklopa izrazito poveča.
Da ji toča ne pride do živega
Sisteme streh, ki imajo že v zasnovi zmanjšano tveganje, predstavljajo polno lepljeni bitumenski sistemi. Ta tip streh je bistveno bolj odporen proti običajnim zunanjim vplivom, ki so jim izpostavljene strehe. Tu govorimo predvsem o odpornosti proti vetru oziroma toči, ki je tudi v Sloveniji postala stalnica. Lepljen bitumenski sistem s svojo debelino (8 milimetrov) predstavlja močno in odporno zunanjo strukturo, ki ji obremenitev toče ne pride do živega.
Delna ali celovita sanacija
Če se napaka ugotovi hitro in obseg nevšečnosti ni prevelik, je sanacija lahko delna, kjer posegamo samo v zgornje elemente strehe, kot so obrobe, tesnilna folija, vtočniki … Če je napaka v večjem obsegu, da se težave opazijo že na spodnji strani strehe, je potrebna celovita sanacija. Takrat, kot pravi sogovornik, sledijo odstranitev vseh slojev do podlage, osušitev in ponovna (tokrat pravilna) sestava strehe. Največje poškodbe se v takšnih primerih zgodijo ravno v sloju toplotne izolacije, ki je ujeta med druge sloje strehe in je tako izpostavljena polni degradaciji njenih toplotnih in stabilnostnih lastnosti. "Streha kot najpomembnejši element zunanjega ovoja vedno zahteva celovit pristop - od zasnove do izvedbe in potem njeno vzdrževanje skozi celotno uporabno dobo. Vedno se izkaže, da je na dolgi rok najcenejša streha tista, ki je pravilno zasnovana in ustrezno izvedena s strani certificiranega izvajalca. Pocenitve na račun poenostavitev se na koncu izkažejo za najdražje," zaključi Tomo Žnidaršič.
