Po čem se prezračevane fasade ločijo od običajnih kontaktnih fasad? Med toplotno izolacijo in zaključnim fasadnim slojem je še prezračevan zračni sloj, običajno debel štiri do pet milimetrov, namenjen je odvajanju vlage, ki pozimi prehaja iz objekta v okolico, pojasni Tomaž Škerlep, gradbeni strokovnjak na Gradbenem inštitutu ZRMK. Zračni kanal zagotavlja paroprepustnost, saj je na spodnji strani odprtina za zajem zraka, na vrhu pa za izpust. Takšna fasadna obloga se ne dotika zunanjega zidu, temveč je od njega odmaknjena nekaj centimetrov. Zaradi zračnega prostora med fasadnim slojem in toplotno izolacijo objekta je odvajanje vlage iz objeta pozimi učinkovitejše, vendar mora biti toplotna izolacija pri takšni fasadi zelo natančno izvedena, sicer lahko mrzel zrak prodira skozi izolacijo. Škrlep pravi, da so prezračevane fasade lahko izdelane iz najrazličnejših materialov, v primerjavi s klasičnimi kontaktnimi pa je njihova največja pomanjkljivost nekajkrat višja cena: "Prednost prezračevane fasade pa ni samo v tem, da je v gradben fizikalnem smislu enostavnejša. Pri prezračevanih fasadah se prek zračnega sloja izsušuje zunanja vlaga, recimo meteorna voda, ki lahko ob dežju z vetrom zateka skozi fasadno oblogo. Poleg tega je prednost te fasade tudi nekoliko manjše pregrevanje objekta v poletnem času, saj se zaradi prezračevanega zračnega sloja toplota iz zaključne obloge ne prenaša naprej na toplotno izolacijo objekta."
Primerne za vse objekte
Prezračevane fasade so primerne za vse vrste objektov, še zlasti pa za objekte, pri katerih je zračna vlaga v notranjosti zelo velika, kot so industrijski, in za tiste, pri katerih so fasade zelo izpostavljene padavinam. “Zaradi neomejenih estetskih možnosti, ki jih dajejo različni materiali (lesene deske in letve, plošče iz naravnega in umetnega kamna, naravno sive in barvne vlakneno-cementne plošče, raznobarvne kompozitne plošče, plošče iz prozornega in barvnega stekla, keramične in klinker plošče oziroma zidaki, trakovi in ponve iz bakrene, aluminijaste, titancink in nerjavne pločevine, ponve iz tako imenovane alucobond pločevine ...), se prezračevane fasade najpogosteje vgrajujejo na javnih, trgovskih in poslovnih objektih, uveljavljajo se tudi pri stanovanjskih,” pojasnjujejo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Enojna ali dvojna steklena fasada je pretežno namenjena večjim objektom, pri stanovanjski hiši so zanjo površine premajhne, pravijo v podjetju Ravago.
Boljše izsuševanje vlage iz objekta
Za prezračevano fasado namesto kontaktne se odločimo po navadi zaradi estetskih razlogov, strokovno in tehnično gledano pa predvsem zaradi manjše toplotne obremenitve objekta in boljšega izsuševanja vlage iz objekta, izboljšana pa je tudi zvočna zaščita, pravijo pri Eternitu. Opozarjajo, da je pri projektiranju prezračevanih fasad treba upoštevati, da se materiali temperaturnim spremembam prilagajajo z raztezanjem oziroma krčenjem. Zato je treba na primerno razdaljo med fasadne plošče namestiti posebne profile za kompenzacijo raztezkov oziroma skrčkov materiala. "Pri profilih, ki potekajo navpično, se dilatacijski profil namesti vodoravno, namesto vgradnje profila pa se lahko izvede tudi enostavno prekrivanje plošč. V obeh primerih lahko arhitekt to tehnično omejitev odlično izkoristi za estetsko popestritev monotone fasade ali za prehod med eno vrsto (barvno ali strukturno) fasade in drugo. Poleg tega je pri prezračevanih fasadah treba paziti samo še na to, da se spodaj pusti prostor za vstop zraka pod fasadno oblogo in zgoraj za izstop zraka iz fasade na prosto."
Fasadni sloji si sledijo v zaporedju
Plasti prezračevane fasade si sledijo v natančno določenem zaporedju. Če ni pravilno izvedena, nam namreč nič ne pomagajo kakovostni materiali, saj se kljub temu lahko pojavi kondenz oziroma vlaga. Najprej moramo pripraviti podkonstrukcijski sklop, ki je običajno lesen ali kovinski, lahko pa tudi iz aluminija. Pri leseni podkonstrukciji je manj toplotnih mostov na njenem stiku z nosilnim zidom, zahtevno pa jo je izvesti na neravni podlagi in pri uporabi izolacije večje debeline. Sledi natančno izvedena izolacijska obloga, ki mora biti iz negorljivega toplotnoizolacijskega materiala, nato prezračevalni kanal in na koncu ustrezno izbrana fasadna obloga, ki jo lahko pritrdimo z vijaki ali kovicami, lahko pa tudi z lepljenjem ali obešanjem plošč iz različnih materialov. Zaključni fasadni sloj je namreč najbolj izpostavljen vremenskim nevšečnostim.
Dražje od običajne
Prezračevane fasade tehničnih pomanjkljivosti nimajo, marsikaterega investitorja pa od njih odvrne cena. Prezračevana fasada je namreč vsaj dva- do štirikrat dražja od običajne kontaktne s fasadnim ometom, lahko pa je ta razlika še bistveno večja. Na ceno prezračevane fasade najbolj vpliva cena fasadne obloge in ta je - če izvzamemo smrekove deske in letve - praviloma vedno najdražji del celotnega sistema. Deloma pa je končna cena odvisna tudi od vrste in debeline izolacije ter od sistema pritrjevanja, pojasnijo na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Zunanje obloge prezračevane fasade
Pri prezračevani fasadi je zunanja obloga lahko iz vlaknocementnih plošč, lesa, iz zlitine titana in cinka, tekstila, kamna, stekla, fasadnih opek, pločevine. Za katero se bomo odločili, je odvisno od lastnosti materiala in videza, ki ga želimo, pojasnijo v podjetju Ravago. "Pri vlaknocementnih ploščah proizvajalci cementu dodajo sintetična veziva in celulozna vlakna. Njihova prednost je, da so lahko tudi večjega formata ter jih je mogoče poljubno rezati in sestavljati. Polagamo jih lahko navpično ali vodoravno, tako da med njimi nastanejo fuge. Manjše plošče lahko polagamo na preklop. So negorljive, UV-odporne in zahtevajo malo vzdrževanja. Pričakovano dolgo življenjsko dobo imajo plošče iz zlitine titana in cinka, ki jima proizvajalci dodajo še baker in aluminij. Tudi te polagamo vodoravno ali navpično z vmesnimi fugami. Če uporabimo blago oziroma tekstil, bo zagotovljeno dobro prezračevanje, ne pa tudi zmanjšanje toplotnih izgub, saj je obloga narejena iz vodoodbojnega in vodoodpornega etilena. Če se odločimo za opečne fasadne zidake, narejene iz gline, žgane pri temperaturi malo nad 1000 stopinj Celzija, nekaj centimetrov od zunanjega zidu zgradimo še dodatni zid, ki dobro prenese tudi najhujše vremenske razmere."
Natančna izvedba toplotne izolacije
Kot ugotavlja Tomaž Škrlep, je največja težava prezračevanih fasad v tem, da zahtevajo izredno natančno izvedbo toplotne izolacije objekta. Če toplotna izolacija ni dovolj skrbno vgrajena, to pozimi omogoča vdiranje hladnega zraka skozi špranje pod toplotno izolacijo in naprej v objekt. "Zato je dejanska toplotna prehodnost pri prezračevanih fasadah praviloma vedno večja od računske. Pri kontaktni fasadi je ta težava bistveno manjša, saj zunanji zrak skozi zaključni sloj ne more vdirati, poleg tega pa je tudi toplotna izolacija običajno bolj skrbno vgrajena, saj bi se drugače napake in poškodbe pojavile tudi na zaključnem sloju," opozarja Tomaž Škrlep. V podjetju Weber dodajajo, da mora biti fasadna obloga dobro pritrjena na nosilno konstrukcijo, sicer jo lahko kakšen močnejši sunek vetra odtrga od stene. Neustrezno pritrjevanje pa ima lahko tudi estetske posledice, saj se slabo pritrjene vlakneno-cementne plošče, deske oziroma letve tudi zvijajo.
Kamena in steklena volna
Pri prezračevanih fasadah se za toplotno izolacijo uporabljajo izključno materiali, ki ne vpijajo vlage in so prepustni za paro, pojasnijo v podjetju Knauf Insulation. "To sta predvsem kamena in steklena volna, ki sta tudi negorljivi ter se enostavno vgrajujeta in dobro prilagajata podlagi, ki običajno ni povsem ravna in gladka." Ekstrudirani polistiren in ekspandirani polistiren se pri prezračevanih fasadah uporabljata zelo redko, prav tako tudi penjeno steklo, poliuretan in drugi podobni materiali. Pri gotovih hišah, pri katerih je nosilna konstrukcija lesena, se v novejšem času vse pogosteje uporabljajo tudi izolacijski materiali naravnega izvora - denimo celulozni kosmiči, ki se običajno vpihujejo v prazen prostor med dvema opažema, in izolacijske plošče iz lesnih vlaken.
