Ste na vrt že kdaj sadili drevesa? Potem veste, da zahtevajo precej več, kot zgolj to, da jih posadite v zemljo in le tu in tam zalijete. Dolgoletna skrb je tista, ki omogoča drevescu, da se razraste v mogočno drevo, ki bo vam ali vašim otrokom dajalo senco. Res pa je treba najprej poskrbeti za pravilno sajenje.
Kako ga posaditi?
Sadilna jama naj ne bo več kot pet do deset centimetrov globlja od posode, v kateri je ob nakupu bilo posajeno drevo, na vsaki strani je lahko le za pol širine lonca širša od posode. Če izkopljete preveliko jamo, se bo zemlja posedala, z njo pa tudi drevo. Sadilno jamo dobro zalijte, da bo v njej stala voda. To naredite, še preden vanjo postavite korenine drevesa. Ko vzamete rastlino iz lonca, koreninsko grudo na dnu in ob straneh zrahljajte, lahko pa tudi malce zarežete vanjo, da pospešite razrast korenin v novo prst.
V izkopano zemljo primešajte malo šotnega substrata in počasi topnega gnojila. Ko je drevo posajeno, je treba zemljo okrog drevesa pohoditi, da se drevo lažje vraste, prav tako je priporočljivo postaviti zraven kol ali več količkov za stabilno rast, nato zemljo znova zalijte.
Nikar brez zastirke
Nadvse priporočljivo je, če drevesu, ki ga posadite, zastrete korenine z organsko maso, torej s fermentiranim lubjem, kompostom ali listjem, ker so drevesa vajena tega v naravi. Ko odvržejo listje, jim to služi kot odeja po tleh.
Že ko sadite, morajo imeti drevesa na tleh oblikovan drevesni kolobar (krogec), tako velik kot je velika krošnja. Ta kolobar je nujen zlasti v prvih petih letih, ki so najbolj pomembna za to, da se korenine dobro vrastejo v tla. Na kolobar nasujte približno sedem centimetrov debelo zastirko iz organske mase, da drevesu ne bodo pri sprejemanju vode konkurirale kakšne druge rastline, torej niti trava in plevel.
Z organsko zastirko ima drevo boljše pogoje za uspešno rast in je bolj odporno proti boleznim in škodljivcem. Seveda pa je treba vsako leto dopolnjevati zastirko, ker se ta sproti razkraja.
Večina dreves ima rada zmerno odcedno prst, ki omogoča odtekanje vode, in hkrati ne presuho. Za vsako rastlino pa velja, da ne sme biti posajena globlje ali plitveje kot v loncu.
Ključ do uspeha v prvih petih letih
Po sajenju je treba drevesa prvih pet let dobro opazovati; če vidite, da posamezno drevo slabo raste, ga bodisi zalijte bodisi pognojite, dokler korenine niso dodobra vraščene, ga lahko tudi presadite. Po prvih petih letih pa drevesa ne dognojujte več pogosto, saj bodo korenine pod zemljo nabrale dovolj hranil.
Za skladno obliko je treba nekatera drevesa tudi obrezati, da se krošnja ne razraste preveč. Za rez je najbolje poskrbeti takrat, ko so vršički toliko dolgi, da vas videz že po malem moti, oziroma dokler so veje še tako tanke, da jih lahko odrežete z običajnimi vinogradniškimi škarjami, ne pa z žago. Rez pri listnatih drevesih lahko opravite poleti, julija, takrat drevesa najbolj počivajo, ali v obdobju zimskega počitka (od novembra do marca), vendar morajo takrat biti temperature nad ničlo. Iglavce obrezujte septembra.
