Najbolj pogost način ogrevanja v Sloveniji je še vedno centralno ogrevanje, kaže raziskava REUS 2017, katere glavni sofinancer je podjetje Borzen - Trajnostna energija, in predstavlja sedmi val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije, ki se izvaja od 2009. Je pa treba upoštevati, da se načini ogrevanja kot tudi naprave, ki se uporabljajo v enodružinskih hišah in večstanovanjskih stavbah, dokaj razlikujejo. Kot kaže raziskava, se je v primerjavi z letom 2015 povečal skupni delež gospodinjstev, ki imajo dodatni način ogrevanja.
Kurilno olje na prvem mestu
Kratek povzetek stanja lahko naredimo tako: gospodinjstva s centralnim ogrevanjem ali etažnim centralnim ogrevanjem najbolj pogosto uporabljajo klasični kotel na kurilno olje. Gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja najbolj pogosto uporabljajo kamin in peč na trdna goriva v enodružinskih hišah ter električni radiator in klimatsko napravo v večstanovanjskih stavbah. Približno polovica gospodinjstev nima dodatnega načina ogrevanja.
Na ogrevalno sezono tisočaka in pol
"Povprečna slovenska družina porabi za ogrevanje dobrih 1500 evrov med ogrevalno sezono. Med Primorsko in zgornjesavsko regijo je razlika v stroških ogrevanja skoraj 1000 evrov. Ob primerni izbiri načina in naprave za ogrevanje, ustrezne izolacije, energijsko učinkovitih oken lahko pri gretju prostorov veliko prihranimo z ustreznim ravnanjem," pravi Rajko Dolinšek, direktor Informa Echo in vodja projekta REUS. V Sloveniji razlikujemo štiri glavne načine ogrevanja: centralno ogrevanje (toplota se proizvaja na enem mestu za celotno stavbo, ki je povezana z radiatorji), centralno daljinsko ogrevanje (toplota se proizvaja zunaj stavbe v posebnem obratu, ki oskrbuje več stavb ali naselij), etažno centralno ogrevanje (toplota se proizvaja na enem mestu za stanovanje, torej ima stanovanje svoj vir toplote) in lokalno ogrevanje (vir toplote je v prostoru, ki ga ogrevate; sem spadajo denimo kamini, električni radiatorji).
Polovica ima centralno ogrevanje
Dobra polovica (51 %) od 1015 anketiranih gospodinjstev navaja centralno ogrevanje kot glavni način ogrevanja. Druga polovica navaja centralno daljinsko ogrevanje (17 %), etažno centralno ogrevanje (16 %) in lokalno ogrevanje (14 %) kot glavni vir toplote. Če ločeno obravnavamo gospodinjstva v enodružinskih in večstanovanjskih stavbah, je razporeditev nekoliko drugačna: v enodružinskih hišah (606 anketiranih gospodinjstev) je centralno ogrevanje najbolj pogost način ogrevanja (69 %), sledita etažno centralno ogrevanje (15 %) in lokalno ogrevanje (14 %). Centralno daljinsko ogrevanje se v enodružinskih hišah zelo redko uporablja (2 %).
Zanimive spremembe pri načinih ogrevanja
V primerjavi z letom 2015 se je povečal:
µ delež gospodinjstev, ki v enodružinskih hišah uporabljajo toplotno črpalko zrak-voda (2017: 11 % → 2015: 5 %) za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter kamin (2017: 45 % → 2015: 32 %), električne sevalne panele (2017: 13 % → 2015: 2 %) in klimatsko napravo (2017: 16 % → 2015: 7 %) za lokalno ogrevanje.
µ skupni delež gospodinjstev, ki imajo dodatni način ogrevanja (2017: 47 % → 2015: 36 %), tako v enodružinskih hišah (2017: 51 % → 2015: 38 %) kot tudi v večstanovanjskih stavbah (2017: 39 % → 2015: 30 %);
µ skupni delež gospodinjstev, ki uporabljajo centralno ogrevanje kot dodaten način ogrevanja (2017: 12 % → 2015: 7 %) v enodružinskih hišah (2017: 14 % → 2015: 8 %) in v večstanovanjskih stavbah (2017: 8 % → 2015: 4 %);
µ delež gospodinjstev, ki v večstanovanjskih stavbah uporabljajo klasični kotel na kurilno olje (2017: 34 % → 2015: 20 %), klasični kotel na trdna goriva (2017: 9 % → 2015: 4 %) in toplotne črpalke voda-voda (2017: 7 % → 2015: 2 %) za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter plinsko peč (2017: 18 % → 2015: 13 %) za lokalno ogrevanje;
V primerjavi z letom 2015 se je zmanjšal:
µ delež gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje (2017: 25 % → 2015: 30 %) in pri tem uporabljajo klasični kotel na plin (2017: 28 % → 2015: 34 %);
µ delež gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki uporabljajo klasični kotel na trdna goriva (2017: 28 % → 2015: 36 %) za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter štedilnik na les (2017: 15 % → 2015: 26 %) in lončeno (krušno) peč (2017: 8 % → 2015: 13 %) za lokalno ogrevanje.
Kamin je najbolj popularen
Gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja najbolj pogosto uporabljajo kamin (45 %) in peč na trdna goriva (36 %) v enodružinskih hišah ter električni radiator (32 %), klimatsko napravo (20 %) in plinsko peč (18 %) v večstanovanjskih stavbah. Dodatni način ogrevanja kot dopolnitev glavnega načina ogrevanja ima slaba polovica anketiranih gospodinjstev v enodružinskih hišah (47 %) in malo manj kot tri petine v večstanovanjskih stavbah (59 %). Najbolj pogost način dopolnilnega ogrevanja je lokalno ogrevanje, ki ga uporablja slaba četrtina anketiranih gospodinjstev (23 %), več v enodružinskih hišah (30 %) in manj v večstanovanjskih stavbah (18 %). Preostali načini dopolnilnega ogrevanja so centralno ogrevanje (12 %), etažno centralno ogrevanje (4 %) in centralno daljinsko ogrevanje (2 %).
