Ba. V.
Zimski meseci so primeren čas za gojenje mikrozelenjave v stanovanju. Z njimi dodamo svoji prehrani potrebne vitamine, minerale in druge koristne snovi, pa še na mraz nam ni treba. Mlada rastlina namreč vsebuje največ hranilnih snovi, dokler ne razvije prvih pravih listov. Če jo pred tem porežemo, bomo te hranilne snovi zaužili sami. Kot mikrozelenjava se dobro odrežejo na primer špinača, blitva, solata, rukola in vrtna kreša, pa tudi pšenica, rž in ječmen.
Najlažje mikrozelenjavo pridelujemo v plitkih posodah, lončkih, nekateri uporabijo tudi kartonske škatle od jajc. Za pridelavo ne uporabljamo vrtne zemlje, zadoščal bo substrat za setev, tudi nekoliko starejši, če nam je ostal.
Seme lahko posejemo precej na gosto, ker v tej fazi rastline ne potrebujejo toliko svetlobe in vlage kot pozneje pri rasti. Nasuto seme nežno pritisnemo s prsti v zemljo, čezenj pa nasujemo še eno ne preveč debelo plast zemlje. Ta plast je lahko debela največ toliko, kot je debelina semena.
Posejano seme zalijemo in posodo ovijemo s prozorno folijo, da zemlja ostane vlažna, seme pa dobi dovolj svetlobe. Ko se pokažejo klični listi, lahko folijo odstranimo, posodo pa pustimo na svetlem in toplem prostoru. Svetloba namreč zagotavlja, da se bodo razvile vse hranljive snovi, ki jih rastlina potrebuje za rast.
Ko nastanejo prvi pravi listi, jih porežemo s škarjami in uporabimo v smutijih, sendvičih, solatah, juhah ali kot dodatek katerikoli drugi jedi.
