KVADRATI

Kako poteka delo mojstrov, ki postavljajo samooskrbne sončne elektrarne? Obiskali smo družino Narat Palčnik

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Gregor Palčnik

Če temu dodamo še naraščajoče pozive vlade in energetskih strokovnjakov k tako imenovanemu zelenemu prehodu, ki pomeni opustitev fosilnih goriv in vpeljavo rabe obnovljivih virov energije, ni presenetljivo, da je vse leto v Sloveniji veliko povpraševanje po samooskrbnih sončnih elektrarnah.

Zanjo sta se pomladi odločila tudi zakonca Petra Narat Palčnik in Gregor Palčnik iz Maribora. O tovrstni samooskrbi sta sicer začela razmišljati že pred kakimi petimi leti in sta v ta namen tudi pošiljala povpraševanja ponudnikom sončnih elektrarn. Vendar nista naletela na razumevanje, pravita, da se je pri pogovorih zatikalo, ker se strokovnjakom, ki so prihajali na ogled strehe, ta ni zdela optimalna. "Streha je sicer obrnjena proti vzhodu in zahodu, kar ni sporno, je pa precej razgibana, na eni strani sta dve frčadi, na drugi je dvokapni nadstrešek, obrnjen proti severu in jugu. Noben ponudnik se ni opogumil, da bi tukaj postavil sončno elektrarno," pravita Palčnikova. Odsvetovali so jima tudi montažo na južno pročelje, ki je sicer v celoti brez oken, vendar se ponudniki pri nas ne odločajo za vertikalno postavitev, ker so izkoristki bojda prenizki.

Pretehtale so vedno višje cene energentov

Zato sta zamisel pred leti že skoraj opustila, dokler se ni letos začelo govoriti o energetski krizi. "Vedno višje cene energentov so naju prepričale tudi o zamenjavi energenta, namesto peči na pelete sva vgradila toplotno črpalko, zato se bo povečala poraba elektrike in sončna elektrarna je bila smiselna rešitev," pojasnjujeta sogovornika. Izračunala sta, da bi za tono peletov namesto 400 evrov, kolikor so stali lani, letos morala plačati skoraj 1000 evrov, zato odločitev za toplotno črpalko ni bila težka. Palčnikovi jo bodo uporabljali samo za ogrevanje prostorov, kajti toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode imajo v hiši že od začetka in jo bodo uporabljali, dokler bo delovala. Načrtujejo, da bodo pozneje, ko bo tista za sanitarno vodo dotrajala, za ta namen nadgradili letos postavljeno toplotno črpalko.

Hkrati s sončno elektrarno so si Palčnikovi omislili toplotno črpalko.
Igor Napast

Za potrebe delovanja toplotne črpalke in vseh drugih električnih naprav v družinski hiši sta Palčnikova torej poiskala ponudnika sončne elektrarne. Toda medtem ko je bila toplotna črpalka projektirana, dobavljena in montirana v enem mesecu, je šlo s sončno elektrarno počasneje. "Aprila sva oddala vlogo za soglasje za priključitev elektrarne na Elektro Maribor. Rešena je bila sredi julija, ampak naju ni o tem nihče obvestil, tako da je vloga ležala v predalu do konca avgusta, ko sva sama povprašala o zadevi," razlagata sogovornika. O možnosti priključitve na Elektru Maribor presojajo na daljavo, medtem ko možnost postavitve oceni strokovnjak iz podjetja, ki bo napravo projektiralo. Ta tudi naredi načrt, kje bodo postavljeni fotovoltaični paneli.

Paneli so težki od 18 do 30 kilogramov, odvisno od dimenzije.
Igor Napast

Za servis na daljavo je nujen internet

Tako so konec septembra Palčnikovi le dočakali mojstre, ki so prišli postavit njihovo novo pridobitev. Zjutraj so prvi prispeli elektroniki, odgovorni za položitev električne napeljave, s katero se fotovoltaični paneli povežejo z elektroomarico. "Preden pridemo položit inštalacijo, je dobro, da ima hiša izdelano ozemljitev, vsaj 25 metrov kovinskega valjanca, ki mora biti položen v zemljo vsaj 40 centimetrov globoko," je pojasnil vodja ekipe Rok Vengust. Poleg ozemljitve je po besedah sogovornika dobro imeti v hiši tudi brezžični internetni priključek. "Ozemljitev je pri delu z elektriko zelo pomembna, da se ne zgodi nesreča. Brezžični internet se lahko uredi tudi naknadno, potreben pa je za komunikacijo elektrarne s sistemom upravljanja v Ljubljani. Tako se vidi, kaj se z elektrarno dogaja, na daljavo je mogoče opraviti tudi servis. Poleg tega je internet koristen tudi za stranko, da lahko prek mobilne aplikacije spremlja delovanje vsakega panela posebej - kolikšen je izkoristek, koliko elektrike proizvede v kilovatih in podobno," pojasnjuje strokovnjak.

Njegov sodelavec Nejc Nerat medtem pripravlja vse potrebno za začetek dela. "Danes bomo položili kompletno električno inštalacijo za izvedbo sončne elektrarne: pripeljali bomo vse možne vodnike, ki vodijo od solarnih panelov do razsmernika, izvedli bomo priklop na mrežo in vse povezali, da bo elektrarna delovala. Celotno pot moramo narediti tudi kar najbolj diskretno, preboje izvedemo čim manj opazno, kable umestimo v kanale na fasadi, ki so podobni barvi stene, da s svojim videzom ne motijo arhitekture zgradbe," pojasni Nerat.

Pri delu morajo poleg videza v prvi vrsti seveda upoštevati vidik varnosti. Težava lahko denimo nastane, če prevrtajo kak kabel. "Takrat je treba narediti luknjo v steno oziroma do tja, kjer je pač nastal preboj, kabel se ponovno spoji in luknja zazida nazaj," opisuje Vengust. "Sicer si pomagamo z napravo, ki skozi steno pokaže kabel, ampak seže le kakih pet centimetrov globoko, mi pa včasih vrtamo globlje in občasno se nam zgodi kak preboj," prizna.

Razsmernik pretvarja enosmerni električni tok, ki ga proizvajajo solarni paneli, v dvosmernega.
Gregor Palčnik

Načrt mora biti natančen

Tudi brez prebojev delo ne poteka vedno gladko, pri Palčnikovih se denimo zaplete, ker druga ekipa strokovnjakov, torej krovci, ki so odgovorni za montažo panelov na streho, prejšnji dan ni opravila dela na drugem projektu in ta dan ni na voljo oziroma bo lahko prišla šele veliko pozneje. To samo po sebi ne bi bila težava, če bi se lahko obe ekipi držali načrta, ki ga je pripravil komercialist iz podjetja ponudnika. Vendar je načrt nenatančen, panele bo treba montirati drugje, kot so vrisani.

Krovci, ki pridejo popoldne, zato najprej nekaj časa ugotavljajo, kako umestiti na streho vseh 20 panelov, ki bodo tvorili elektrarno. Odločijo se, da bodo izkoristili tudi del strehe, obrnjen proti jugu, čeprav je bil prvotni načrt drugačen. "Najprej odkrijemo strešnike, kjer potrebujemo prostor za nosilce, jih po potrebi obžagamo in zbrusimo. Potem z dolgimi vijaki privijemo kljuke, na te kljuke montiramo aluminijaste profile, na te pa damo optimizatorje in sponke. Vse skupaj poravnamo in nazadnje pritrdimo panele," opisuje postopek Aleš Obreza, vodja montaže solarnih panelov. Pravi, da se podkonstrukcija lahko prilagodi za različne vrste streh, čeprav največkrat postavljajo sončne elektrarne na opečnate ali kovinske strehe. "Na ravni strehi se podkonstrukcija postavi na trikotnike, da so paneli nagnjeni," še pojasni sogovornik.

Še preden se na streho umestijo nosilci za sončno elektrarno, krovci ugotovijo in odpravijo morebitne napake na strehi.
Sašo Bizjak

Tudi pri krovcih se lahko med delom kaj zalomi, na primer, da se kljuka ne usede dobro ali da poči kak strešnik. Če stranka nima rezervnega, je treba nabaviti novega. Kadar nenatančnega načrta ni mogoče prilagoditi, je treba narediti novega, ki predvidi drugačne panele oziroma drugačno konstrukcijo. "Paneli so različnih dimenzij, da se doseže želena priključna moč elektrarne. Odvisno od dimenzij se spreminja tudi teža, od 18 do 30 kilogramov tehta eden," pojasnjuje Obreza, ko z vajeno kretnjo podaja panel sodelavcu na strehi. Strahu pred višino krovec vsekakor ne sme imeti. "Pa dosti sonca!" zaželijo mojstri, preden se odpeljejo.

Ko je sončna elektrarna postavljena in povezana z elektroomarico, jo strokovnjak iz Elektra Maribor priklopi v omrežje. Po prvih mrzlih mesecih bo družina ugotovila, ali se jim je investicija izplačala. "Že zdaj pa vem eno," sklene Gregor Palčnik. "Petrini starši so že pred leti namestili na streho panele za ogrevanje sanitarne vode. Nekega dne me je prešinilo, da se prham z vodo, ki jo je tako rekoč zastonj ogrelo sonce. Zato se mi zdi super, da bomo elektriko pridobivali iz sonca, zastonj in neškodljivo za okolje."

Elektrotehniki povežejo solarne panele z elektroomarico.
Igor Napast
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?