Elektrika je v sodobni družbi postala tako vseprisotna kot zrak, ki ga dihamo. Skoraj samoumevno se nam zdi, da lahko kadarkoli prižgemo luč, vklopimo računalnik, polnimo telefon, niti pomislimo ne, da doma ne bi imeli hladilnika, štedilnika in še vrste električnih aparatov, tudi vozimo se vse pogosteje na elektriko. Že izpad toka za zgolj sekundo povzroči celo vrsto preglavic, ker je treba v nekaterih napravah posodobiti nastavitve. Kaj se šele zgodi, če je dobava elektrike prekinjena dlje časa in ne zgolj v gospodinjstvu.
|
Kaj sploh je napetost? Kdaj je napetostni profil kritičen? Kolikšno napetost prenese sistem? Kaj natančno se je zgodilo v Španiji? Ali se lahko kaj takega zgodi tudi v Sloveniji? Katere investicije so potrebne? Odgovore na ta in druga vprašanja dobite v podcastu, ki si ga lahko ogledate TUKAJ. |
Dogodek skoraj katastrofičnih razsežnosti je preteklo pomlad ohromil Iberski polotok. „Nič v sistemu ta dan ni kazalo na kakršnokoli posebnost,“ pravi Andrej Vrbinc, vodja republiškega centra vodenja v družbi ELES, v pogovoru z Anjo Hreščak, ustvarjalko podkasta ELEScast. Iz še nepojasnjenega vzroka so iz distribucijskega sistema na severu Španije izpadli nekateri obnovljivi viri energije s skupno močjo 525 MW, dodatni izpadi pa so se vrstili kot domine. Kar je sledilo, je prizadete spominjalo na nočno moro: brez elektrike so ostali gospodinjstva in javne ustanove ter druge zgradbe, ustavil se je promet, letala niso mogla poleteti. Popoln razpad elektroenergetskega sistema na vsem polotoku je opomnil ne le prizadete, temveč tudi ljudi drugod po Evropi in svetu, da so energetska omrežja, na videz mogočna in robustna, v resnici ranljiva in krhka.
V zadnjih petih letih je bilo po Vrbinčevih besedah v Evropi osem dogodkov, ki so terjali mednarodno preiskavo.
Vrbinc je sodeloval v preiskovalni komisiji Evropskega združenja sistemskih operaterjev ENTSO-E, ki je ugotavljala vzroke za izpad elektrike na Iberskem polotoku. Eden od možnih vzrokov je po njegovem mnenju visoka napetost, ki je predvsem posledica jalove moči v omrežju. Slovenija leži na robu območja jugovzhodne Evrope, kjer so napetostne razmere pogosto slabe, zato je ELES pred leti namestil kompenzacijske naprave, s katerimi zagotavlja ustrezen napetostni profil.
Slovenija je bolj kot Španija vpeta v okoliške nacionalne energetske sisteme in prav tako ni imuna za morebitne večje izpade. Rešitve so investicije v distribucijske sisteme, ki pa jih ni mogoče izvesti čez noč. Sistemski operaterji pa se zavedajo, da se morajo prilagoditi novim razmeram.
