Murska Sobota je, kljub temu da je dobila mestne pravice že v 14. stoletju, po svojem videzu dolgo ostala podeželski trg. Šele v 19. stoletju je začela dobivati svojo urbano podobo z novimi javnimi stavbami in meščanskimi hišami.
Dolgo brez kupca
Dominkova razlagata, da je bila hiša, ko sta jo prvič obiskala, v solidnem stanju, a so se je kupci vrsto let izogibali, ker ni imela kopalnice in kanalizacije, sanitarije so bile zunaj osnovnega objekta. "Tudi podstrešje je bilo neizkoriščeno in neizolirano, sicer pa je bila hiša kakovostno grajena, s 60 centimetrov debelimi zidovi, v njej ni bilo težav z vlago. Ugotovila sva, da ima neverjeten potencial. Ni se veliko spremenila od izgradnje, njeni prejšnji lastniki niso menjali oken ali povečevali okenske odprtine, prav tako niso delali prezidav, kar je s stališča stavbne dediščine silno dragoceno, saj se je ohranila njena osnovna arhitekturna podoba," pojasnjujeta arhitekta, ki sta pred tremi leti kupila hišo, jo temeljito prenovila in danes v njej tudi živita s sinom.
Utrjena in obnovljena fasada
Poudarjata, da je prenova potekala v skladu z upoštevanjem obstoječega. Prej je bila hiša rumeno-rjave barve. Fasado sta utrdila z mikroarmaturo in mikrodelci, obnovila vso fasadno ornamentiko in pročelje osvežila z umirjeno belo-sivo barvno kombinacijo. "Prav tako sva dala izdelati nove kovane detajle - ograjo in nadstrešnico - ter vestno rekonstruirala gank." Hiša je navzven zaživela v bolj meščanski maniri kot nekoč. Ohranila in renovirala sta vsa vrata in okna, vključno s stavbnimi okvirji. Talni podi so izvedeni klasično - s polaganjem desk na izolirano podlago. Kaj pa ponuja notranjost? V stavbi sta zdaj dve kopalnici, ki sta, kakopak, povezani s kanalizacijo. Ena je v visokem pritličju, druga v mansardi. V pritličju so poleg hodnika še družabni prostor, dnevna soba z jedilnico, iz te pa se vstopa v kuhinjo, ki je bila izdelana povsem na novo. Na podstrešju, ki je poprej bilo prazno, sta arhitekta zasnovala še spalnico, prostorno otroško sobo in spalnico za goste. "Ohranila sva vidno strešno konstrukcijo v mansardi, ki priča o tehnologijah gradnje tistega časa," spregovorita ob pogledu na mogočne podstrešne tramove.
Uravnotežena kombinacija slogov in barv
Interier je prešel iz značilno kmečkega v urbano-meščanskega. Talni podi so izvedeni klasično - s polaganjem desk na izolirano podlago. S sivo barvo sten in belim stropom sta poudarila visoke strope in dodala štukature. "Z belino sva poudarila prenovljena notranja vrata in vratne okvirje, kljuke so nove, vendar prefinjene in z meščanskim pridihom," razkrijeta Maja in Goran Dominko.
Notranja oprema je bila izbrana v uravnoteženi kombinaciji izčiščeno sodobnega, vintage in bogato meščanskega sloga. "Šla sva v koketiranje tradicionalnega in modernega, izbirala sva barve, ki so si na neki način sorodne, dodala določen stavbni nakit in kakšen poseben kos pohištva. Interier sva opremila z nekaj novimi in nekaj starimi lestenci, kupljenimi na bolšjih trgih in v starinarnicah, nato pa jih dala prenovit gospe, ki je skrbno dopolnila manjkajoče koščke," opisujeta opremljevalsko pot arhitekta.
"V dnevni sobi je ostala je stara lončena peč, ki v svoji prvotni obliki še vedno greje dom. Sicer pa sva razmišljala v smeri energetske samooskrbe in zelene energije. Na streho hiše sva umestila sončno elektrarno, ki z električno energijo napaja toplotno črpalko. To uporabljamo za ogrevanje prostorov. V hiši nimamo talnega ogrevanja, temveč centralni razvod, ki je ostal še od prej, in radiatorje," še izvemo od zakoncev Dominko.
Nikoli prevroče
Kako pa je poskrbljeno za ohlajevanje prostorov? "Rekla sva, da eno leto počakava in ugotoviva, ali hiša potrebuje klimatsko napravo. Tu so namreč 60 centimetrov debeli zidovi. Če prostore prezračimo čez noč in zapremo čez dan, ne potrebujemo klimatske naprave. V mansardi, kjer je praviloma največ izzivov z vročino, sva poskrbela za izdatno izolacijo. Tam je 35-centimetrska izolacija s parno zaporo in pravilnim prezračevanjem po strešini. Napaka starih hiš, kjer želijo mansarde izolirati, je, da pozabijo na dvojni zračni kanal, ki omogoča prezračevalni sloj takoj pod strešniki. Če poskrbimo za izolacijo in prezračevalni sloj, se toplota odvaja pri slemenu. Pozimi je proces obraten, tako da toplota iz prostorov ne izpuhti čez noč," pojasnjuje Goran Dominko.
Terasa za razvajanje
Vrt, do katerega z ulične strani ne seže oko, krasi lično pokošena trata, obdana z živo mejo. Tam sta tudi terasa in masažni bazen, ki kažeta na bolj moderen arhitekturni pristop. "Vsekakor sva pazila, da je moderna konstrukcija sekundarna, hiša pa primarna," razlagata arhitekta, ko pokažeta na teraso z nadstrešnico in podolgovato mizo s stoli, ki ponujajo priložnost za druženja in razvajanje, kakršno pritiče sodobnemu času.