Zeleni prehod in pospešeno umeščanje sončnih elektrarn v vse kotičke naše države, sta s svojimi zahtevami razkrila šibke točke distribucijskega omrežja, ki ni bilo zgrajeno in načrtovano za takšen namen rabe električne energije in v tolikšnem obsegu.
Operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja - družba ELES - je v odgovor na ta izziv pripravil nov desetletni razvojni načrt prenosnega kot distribucijskega omrežja do leta 2035, ki med drugim predvideva, da bodo elektrodistribucijska podjetja v naslednjih desetih letih v distribucijsko omrežje vložila skoraj štiri milijarde evrov, ELES pa bo v prenosno omrežje vložil še dobro milijardo evrov.
Način delovanja distribucijskega omrežja se temeljno spreminja
Konec leta 2023 je bilo na distribucijsko omrežje priključenih za 1.427 MW skupnih moči sončnih elektrarn, kar je za več kot 400 MW ali 40 odstotkov instaliranih moči več kot leto poprej. Ob koncu leta 2023 je bilo oddanih več kot 27 tisoč novih vlog za priključitev nove sončne elektrarne v sistem. Letos je bilo teh vlog nekaj več kot 3100.
Ker pa samooskrbne sončne elektrarne še niso postavili vsi tisti, ki so že prejeli soglasje, bo tudi v letu 2024 trend priključevanja podoben tistemu v letu 2023.
Vendar pa distribucijsko omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano za obratovanje tako velikega števila samooskrbnih sončnih elektrarn, zato se ponekod zadnja leta pojavljajo težave s priključevanjem novih obnovljivih virov energije in toplotnih črpalk.
Ključni izziv prihodnosti bo zato pravočasno posodabljanje omrežja, pa tudi krepitev odpornosti infrastrukture na ekstremne vremenske pojave, ki smo jim bili priča v zadnjih letih (žled, orkanski veter, poplave) in bodo v prihodnje še pogostejši. Hkrati pospešena vlaganja nalaga tudi posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).
Štiri milijarde investicij za posodobitve omrežij
Ocena vseh potrebnih naložb v distribucijskem omrežju v naslednjem desetletnem obdobju znaša štiri milijarde evrov, od tega bo približno dve tretjini načrtovanih sredstev oziroma kar 2,68 milijarde evrov namenjenih posodobitvam nizko in srednjenapetostnega omrežja. Do leta 2034 bi elektrodistribucijska podjetja morala rekonstruirati ali na novo zgraditi kar 9.000 kilometrov srednjenapetostnega omrežja, 20.000 kilometrov nizkonapetostnega omrežja in 7.900 transformatorskih postaj po vsej Sloveniji.
Obseg vlaganj je velik, vendar pa se je današnje elektroenergetsko omrežje gradilo praktično celo stoletje, da lahko uspešno zadosti konični obremenitvi.
Ta se v zadnjem obdobju giblje med 2,1 in 2,3 GW – medtem pa NEPN predvideva za več kot 2 GW novih sončnih elektrarn samo v obdobju petih let od leta 2035 do 2040. Elektrodistribucijska podjetja bi tako po načrtu v naslednjem desetletju v omrežje vložila približno štirikrat več sredstev kot v minulem desetletnem obdobju.
Investicijska vlaganja v prenosno omrežje v višini 1,21 milijarde evrov načrtujejo tudi v družbi ELES, kjer posebno pozornost namenjajo razvoju infrastrukture, ki je potrebna za priklop večjih sončnih elektrarn in s tem za razogljičenje Slovenije.
Rešitve niso samo v gradnji
Eden osrednjih ciljev družbe ELES je torej posodobitev in preoblikovanje današnjega omrežja v napreden in funkcionalen distribucijski sistem, ki bo kos zahtevam zelenega prehoda in sodobnega časa. Uresničitev teh načrtov pa ni odvisna le od zagotovljenih finančnih virov (omrežnine), temveč tudi od zmožnosti dejanske izvedbe takega obsega naložb in zagotovitve strokovnega kadra, ki bo te investicije izvedel.
Tudi vlaganja v napredne tehnologije in inovativne rešitve bodo omogočile višjo izkoriščenost sistema, še zlasti pa bo k temu prispevalo aktivno sodelovanje uporabnikov pri razporeditvi porabe in proizvodnje električne energije, pa tudi integracija hranilnikov vseh vrst.
Marsikateri izziv je možno premostiti že samo s strateškim usmerjanjem zelenih investicij na temu primerne lokacije, ki omogočajo priključitev na srednjenapetostno omrežje, zato v Elesu spodbujajo investitorje, da nove obnovljive vire umestijo tja.
Posodobitve in modernizacije celotnega sistema pa ne bo mogoče izpeljati brez poenostavitve in posodobitve zakonodaje.
Dolgotrajni postopki in omejitve pri umeščanju v prostor namreč načrtovane investicije ne le Elesa, temveč celotnega energetskega sektorja, zamikajo v nedoločljivo prihodnost. Takšne zamude pa v času izjemno hitre rasti vseh obnovljivih virov energije zamikajo celoten zeleni prehod.
