Čas, da vrt in balkon zažarita v polnem sijaju

Maja nastopi čas za brezskrbno setev vrtnin, kajti vse, kar posejemo v maju, bo vzklilo, potem ko bo nevarnost pozebe že mimo. Kaj pravzaprav sejemo v tem obdobju? Semena kapusnic, fižola, graha, špinače, kumar, sladke koruze, jedilnih buč, melon, solat, zelene. A pozor: če je zemlja še hladna, s setvijo buč in melon počakamo na toplejše dni, saj pri temperaturi prsti, nižji od 15 stopinj Celzija, semena kalijo počasi in izgubljajo veliko energije, rastline pa kasneje hitreje napadejo različne bolezni. V maju sejemo tudi nizki fižol, lečo, čičerko in visoki fižol. Še vedno je uspešna nekoliko kasnejša setev korenčka vse do konca julija. Med vrstami naj bo razdalja 30 do 40 centimetrov, v vrsti pa sejemo na gosto.

Zasajanje vrtnin

Obdobje do ledenih mož - to traja do 14. maja, dan kasneje goduje še Zofija, ki lahko prinese dež - je že po starem izročilu nepredvidljivo in marsikdaj prinese še slabo vreme ali mraz, zato izkušeni vrtičkarji radi počakajo do sredine meseca, preden na vrt posadijo občutljive sadike paprike, jajčevcev, paradižnika, kumar, bučk. Zemljo pred presajanjem dobro zrahljamo in po vsaditvi okrog rastlin nasujemo zrel kompost, nikakor pa sveže presajenih rastlin ne gnojimo, ker so občutljive in jih lahko v hipu zažgemo. Razhudnike (paradižnik, paprika, feferon, jajčevec) in bučnice (kumare, bučke, melone) sadimo na prosto, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 stopinj Celzija, običajno počakamo, da se poslovijo ledeni svetniki (do 14. maja) in Zofija (15. maj). Že sejančke razhudnikov je koristno večkrat prepikirati in vsakič posaditi globlje, da spodbudimo razvoj močnejših in številnejših korenin. Tudi pri zasajanju sadik v zemljo te posadimo nekaj centimetrov globlje, kot so bile v lončku. Med sadikami paradižnika naj bosta razdalji med vrstami in sadikami po 70 centimetrov, pri jajčevcih 60, pri papriki pa 50 centimetrov. Tako bo verjetnost težav zaradi plesni pri odraslih sadikah manjša. Na vmesni prostor lahko posadimo baziliko, žametnico ali meto. Paradižnikom pripravimo oporo za rast, pri tem pazimo, da bo količek postavljen na severno stran, saj bo tako rastlina nemoteno prejemala sončne žarke. Presajene rastline je dobro čez noč zaščititi pred morebitnim hladom, prav tako jim bo prvi teden čez dan koristila zaščita pred močnim soncem, zato jih tudi takrat previdno pokrijmo z vrtno pokrivalko. Bučnicam zagotovimo oporo na južnem delu vrta, kakšno bučko lahko posadimo tudi na kompost. Bučnice potrebujejo redno in izdatno globoko zalivanje, če so izpostavljene suši, lahko postanejo plodovi grenki, zato je priporočljivo, da na vrt namestimo kapljični namakalni sistem.
{api_embed_photo}658654{/api_embed_photo}

Kombiniranje na zelenjavnem vrtu

Za presajanje sadik na vrt je najugodnejši oblačen dan, da rastlin ne bi ožgalo sonce. Prav tako poskrbimo za pravilno kombiniranje rastlin, tako skupaj sadimo nizki fižol-rdečo peso, redkvico-solato-kolerabico-zelje, korenček-solato-drobnjak, zgodnji korenček-čebulo, pozni korenček-por, zelje-nizki fižol, kumare-koper, jagode-čebulo, krompir-bob, krompir-kumino, paradižnik-zeleno, paradižnik-peteršilj, sladko koruzo pa lahko uporabimo kot dodatno zaščito ob rastlinah, občutljivih na veter, kot so melone in kumare, prav tako pa jo lahko sadimo kot oporo visokemu fižolu.

Sajenje zelišč

Maj je primeren tudi za sajenje sadik zelišč, ki jih lahko posadimo na zeliščno gredo ali v velike glinene sadilne lonce. Za zelišča izberimo sončno rastišče, tla na gredi naj bodo bolj pusta, kar bo spodbudilo bogatejšo aromo. Do sredine meseca počakajmo zgolj s presajanjem bazilike, ki potrebuje zares toplo podnebje, da bi dobro uspevala.
{api_embed_photo}658885{/api_embed_photo}

Puljenje plevela

Po obilnem dežju se na vrtovih kmalu začne razraščati plevel; tega sproti odstranjujmo z gred. Najlaže ga bomo populili kak dan po dežju ali nekaj ur po zalivanju vrta, ko je prst še zadosti vlažna in rahla, najprimernejši dnevi za puljenje plevela pa so ob zadnjem krajcu, ko je luna v obliki črke C.

Skrb za sadno drevje

Sadno drevje smo sadili na začetku pomladi, sedaj pa poskrbimo še za ustrezno zastirko pod drevesi – ta je lahko iz lubja, suhe pokošene trave ali komposta. Pri tem pazimo, da ne bomo zastirke nasuli tik ob drevesno deblo, ker bi to povzročilo kopičenje vlage na deblu in bi lahko izzvalo okužbo dreves in grmov. Debelina zastirke naj bo približno sedem centimetrov, jo bo pa treba obnavljati, saj organske materiale ves čas obdelujejo mikroorganizmi, tako da zastirka postopoma razpada in sproti poskrbi za bolj rahla in hranljiva tla. Drevesa v domačem sadovnjaku zdaj potrebuje dodatno zaščito pred škodljivci: v nasad češenj obesimo lepljive rumene plošče proti češnjevi muhi, proti glivičnim okužbam pa v sadovnjakih škropimo s presličnim čajem.

{infobox-gray_full}160620{/infobox-gray_full}

Sajenje zimzelenih grmov

Maja lahko sadimo zimzelene rastline za žive meje ali kot posamezne okrasne grme. V tleh izkopljimo jamo, ki je približno enkrat večja od obsega koreninske grude. V večini drevesnic prodajajo rastline, katerih korenine so obdane z zračno plastično mrežico, ki onemogoča, da bi se zemlja vsula; rastline zato posadimo v zemljo z mrežico vred. Pred sajenjem na dno jame nasujemo za slabe pol pesti gnojila z dolgotrajnim delovanjem ali organskega gnojila, na vrh pa denemo nekaj substrata za sajenje (lahko je tudi kompost), nato pa v jamo postavimo rastlino. Vrh koreninske grude mora biti v višini z nivojem zemlje. Še nezasuto jamo zalijemo z vodo, da se korenine napijejo, nato z mešanico substrata in izkopane zemlje zasujemo luknjo ob koreninah, potem prst z rokami potlačimo, da v tleh ne bo zračnih žepov, nazadnje zemljo okrog rastline še pohodimo in znova zalijemo.
{api_embed_photo}658869{/api_embed_photo}

Presajanje posodovk

Čim prej bo treba presaditi tudi posodovke in lončnice, ki jim je tesno v starih loncih. Za presajanje izberimo lonec, ki je za približno petino večji od starega. Na dno lonca nasujemo tanko plast glinoporja, ki bo poskrbel za zračnost in nemoteno odtekanje odvečne vode, sledi plast zemlje. Če so korenine spodaj močno prepletene in že nekoliko rumene, jih malce potrgamo in šele nato rastlino posadimo v novi lonec. Okrog koreninske grude nasujemo svežo prst, rastlina pa naj bo posajena približno dva centimetra nižje od roba lonca. Potem jo zalijemo, z gnojenjem pa počakajmo vsaj tri do štiri tedne, da ne bi zažgali rastline.

Pelargonije na balkone

Tudi balkonska korita lahko že postavimo na balkone. Med najbolj priljubljenimi okrasnimi rastlinami za balkone in okenske police so pelargonije. Te se hvaležno razraščajo na sončnem rastišču. Za rast potrebujejo kar nekaj prostora; če jih sadimo v korita, naj bodo ta globoka in prostorna, razdalja med sadikami naj bo približno 30 centimetrov. Lahko pa sadike pelargonij posadimo tudi vsako v svoj lonec, pri čemer naj bo premer lonca približno 20 centimetrov. Pelargonije bodo najbolje uspevale v kakovostnem substratu oziroma zemlji, pravzaprav je substrat največkrat odločilen za zdravje rastlin. Zemlja, ki jo prodajajo po znižani ceni, je pogosto nekakovostna in neprimerna za rastline. Običajno opazimo, da takšne zemlje najprej ni mogoče omočiti, ko je končno mokra, pa ostane premokra in zapacana in se rastline utapljajo v blatu ter kmalu propadejo. Škoda je dati kakovostne in lepe rastline v slabo zemljo, ker bo potem sledilo nezadovoljstvo. Zato takrat, ko izbiramo zemljo za sajenje balkonskih rastlin, izberimo kakovosten substrat – ta navadno vsebuje nekaj gline, ki zadržuje vlago, in gnojilo za zalogo ter je odceden.
{api_embed_photo}658886{/api_embed_photo}