Jasna Marin
Ime bonsaj izvira iz japonskih besed bon, ki pomeni posoda, in sai, ki označuje drevo, torej gre za drevo v posodi. Osnovni namen umetnosti bonsajev je v čim krajšem času reproducirati to, za kar narava potrebuje leta in leta, morda celo stoletja, in v posodi vzgojiti drevo, ki daje vtis, da so ga je oblikovali sneg, viharji, strele.
Tri poti do bonsaja
Kdor želi priti do dobrega bonsaja, ima na voljo tri možnosti: prva je, da kakovosten bonsaj kupimo v specializirani trgovini, kar je tudi najhitreje, druga, da poseje seme drevesa, počakamo, da zraste in ga potem oblikujemo, kar traja izjemno dolgo, tretja pot pa je, da v naravi poiščemo drevo, ki se zdi primerno za vzgojo. Pomembno pri tem je, da poiščemo drevo, ki raste na večji višini, saj tam rastline rastejo počasneje, ali pa, da drevesce raste na kamnitem in neprijaznem rastišču, saj se tam že oblikujejo prvi zametki za jamadori, kot imenujejo drevo, ki bo čez čas s skrbno nego in oblikovanjem postalo bonsaj. Drevo, iz katerega želimo oblikovati plemenito drevesce, mora imeti razvejane korenine, saj bo takšno imelo več možnosti za preživetje v posodi.
Oblikovanje
Ko se lotimo oblikovanja bonsaja, je najprej treba preveriti, kakšen je nebarij oziroma deblo tik ob tleh - če je koreninski vrat širok in lep, potem je to prvi korak do lepega bonsaja. Nebarij je kot zaklad drevesa; če je slabo oblikovan, najpogosteje iz drevesa ne bo zrasel preveč lep primerek, če pa je nebarij širok in močan, potem ima drevo veliko možnosti, da iz njega oblikujemo zanimiv okras.
Naslednji korak je, da odrežemo vse tiste veje, ki ne sodijo na bonsaj - odstraniti je treba suhe vejice, pri čemer gojitelji bonsajev uporabljajo posebno orodje - največkrat ročno, kajti tako kakor arheologi korak za korakom odkrivajo, kaj se skriva v zapisu drevesa. Tradicija veleva, da mora biti bonsaj oblikovan tako, da se deblo nagiba naprej in nas pozdravlja, ko ga gledamo, in prav to je treba upoštevati tudi pri oblikovanju in zasajanju drevesca.
Imitacija narave
V naravnem okolju so drevesa ves čas izpostavljena vplivom vremena in narave; prav to je pomembno upoštevati tudi pri oblikovanju bonsajev. V primerjavi s sorodnimi drevesi v naravi naj bi gojeni bonsaj bil čim manjši, razmerje, ki ga upoštevajo gojitelji, je 6:1. V naravi drevesa oblikujejo veter, neurja, strele, mraz, voda in sneg, kar gojitelji bonsajev ponazorijo z ginom (suhe veje na drevesu) in sarijem (suhi les na deblu). Za delo z mrtvim lesom je prav tako potrebno posebno orodje, kasneje pa se deli drevesa, ki bodo postali suhi les, premažejo z apnenim žveplom, da preprečijo infekcije in da pobelijo drevo. Zaželeno je, da ima bonsaj eno samo krošnjo, pri tem morajo, podobno kot v naravi, biti spodnje veje debelejše, zgornje pa tanjše, da se drevo proti vrhu oži. Mlade veje na drevesu so pomembnejše od starih, ker se dajo bolje oblikovati in žičiti, zato stare velikokrat doživijo drastičen rez. Seveda pa je ves čas treba skrbeti, da drevesce ohranja naravno obliko, zato pazimo, da listavcev ne oblikujemo kot iglavce in obratno.
Potrpežljivost je pravi recept
Za zasajanje bonsajev je treba izbrati ustrezno keramično posodo, ki se poda k rastlini, zato mora biti primerne velikosti in primerne barve, da poudari lepoto rastline, če pa želimo s kakovostnim bonsajem na razstavo, mora to imeti ustrezen podstavek, v ozadje mu je treba dodati tudi privlačno sliko v slogu Daljnega vzhoda in poskrbeti tudi za spremljevalno rastlino. Seveda pa je najpomembnejša pri vzgoji bonsajev potrpežljivost, kajti najstarejši in najlepši bonsaji so stari tudi po več sto let. Zato nikoli ne smemo obupati, kajti delo, ljubezen in trud, ki ga vložimo v oblikovanje drevesc, bodo prej ali slej vedno poplačani z čudežno lepoto in neponovljivostjo, ki se skriva v vsakem drevescu.
