Letos so za nagrado, ki jo podeljujejo slovenskim literarnim ustvarjalkam, nominirane Petra Kolmančič, Ivana Kampuš, Tanja Petrič, Marija Švajncer in Katja Zakrajšek. Dobitnico nagrade bodo razglasili na prireditvi 28. novembra na Slovenskem knjižnem sejmu.
Predsednica Upravnega odbora Mire Darinka Kozinc je spomnila, da ženski odbor Slovenskega centra Pen nagrado mira podeljuje ne le za literarno ustvarjanje, ampak tudi za prisotnost v družbi, za odtis, ki ga ustvarjalke pustijo v družbi.
Žirija je letos po besedah predsednice žirije za miro 2025 Helene Kraljič izbirala med 16 predlaganimi kandidatkami, kar je največ do zdaj od leta 2013, ko je bila nagrada ustanovljena. V žiriji so bili še Mateja Seliškar Kenda, Marjan Pungartnik, Aleš Učakar in Evelina Umek.
Petra Kolmančič je pesnica, urednica in producentka na področju kulture. Objavila je šest pesniških zbirk, prejela Veronikino nagrado in Glazerjevo listino. Ukvarja se s produkcijo videopoezije, svojo poezijo tudi povezuje z različnimi mediji in žanri. Je dolgoletna vodja festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, urednica za literaturo pri reviji Dialogi in programska vodja pri javnem zavodu MKC Maribor, je nominacijo utemeljila žirija.
Pesnica, pisateljica in prevajalka Ivana Kampuš je graditeljica mostov med slovensko in avstrijsko književnostjo, ne samo na avstrijskem Koroškem, ampak tudi širše v nemškem prostoru. Njeni prevodi so natančni in slogovno dovršeni. Njena pesniška lirika je kontemplativna, proza pa je prežeta z blagim humorjem. Posveča se tudi pisanju za otroke. Njeno poslanstvo je povezovanje, spoznavanje različno mislečih, dosledno se zavzema za mir in usklajeno sožitje v alpsko-jadranskem prostoru.
Prevajalka iz nemščine, literarna kritičarka, urednica in raziskovalka Tanja Petrič že skoraj dve desetletji pomembno soustvarja slovenski literarni prostor. S svojim delom utemeljuje literarno ustvarjanje kot prostor poglobljenega premisleka, kulturnega dialoga ter etične občutljivosti. Je programska vodja festivalov, mentorica mednarodnih prevajalskih delavnic, raziskovalka, literarna producentka in pobudnica strokovnih kampanj.
Marija Švajncer je filozofinja, pisateljica in pesnica. Je avtorica devetih filozofskih knjig, dveh monografij s področja literarne zgodovine, osmih pesniških zbirk, treh romanov za odrasle, treh mladinskih romanov, uglasbenih pesmic in uprizorjenih lutkovnih iger. Kot ustvarjalka na vseh področjih zna prikazati človekovo hladnost in slabost, vendar istočasno spretno išče tudi lepoto dobrega.
Katja Zakrajšek je doktorica primerjalne književnosti in večkrat nagrajena prevajalka. Njeno umetniško delo odraža izrazito etično zavest z opozarjanjem na krivice in neenakosti ter zagovarjanjem svobode posameznika. S svojo predanostjo, raziskovalno refleksijo in družbeno angažiranostjo razširja prostor literarne in humanistične misli ter dokazuje, da je prevajanje nadvse pomembno dejanje dialoga in medkulturnega povezovanja, je v utemeljitvi zapisala žirija.
