"Program Založbe Pivec je v letu 2026 sestavljen v znamenju različnih žanrov in bralskih okusov. Nekoliko z zamudo izhaja roman Lenarta Zajca Kolesca harmonije ali Roman o času, v katerem avtor spretno manevrira med zgodovino, filozofijo in mestoma fantastičnim raziskovanjem časa in brezčasnosti - ter ponuja razmisleke o identiteti, travmah, ljubezni in naravi časa. Področje proze za odrasle bo nasploh razgibano, predvsem pa obarvano mednarodno, saj je v tokratni nabor priromalo nekaj več prevodnih izdaj," pravi direktoric založbe Zala Pivec.
Nadalje izpostavlja zgodovinski roman srbskega pisatelja Vladimirja Pištala Pesem o treh svetovih (prevod dr. Đurđa Strsoglavec) o mladi aristokratinji, blaženi Ozani Kotorski, iz Perasta v Kotorskem zalivu, ki jo tok dogodkov odnese na nepredstavljivo in fantastično popotovanje okrog sveta in skozi različna zgodovinska obdobja.
Kot enega osrednjih prevodnih romanov navede tudi Čebelji pik irskega avtorja Paula Murrayja, ki v slovenščini izhaja v prevodu Andreja E. Skubica. Roman je kompleksna družinska saga Barnesovih, ki na kulisi finančnega zloma iz leta 2008 "tematizira povsem življenjska vprašanja o odnosih, sreči in prizadevanju, da ostaneš dober človek, ko se svet okoli tebe podira". Nominiran je bil za nagrado booker 2023 ter številne druge nagrade.
Izdali bodo tudi slovenski prevod romana hrvaškega pisatelja in pesnika Marka Gregurja Lahko bi ji bilo ime Leda (prevod Klarisa Jovanović) o občutljivi temi neplodnosti para in njuni odisejadi na poti do posvojitve otroka. Zanimiva je predvsem perspektiva, saj sledimo zgodbi z vidika moža/očeta.
V naboru prevodnih romanesknih navajajo pri Založbi Pivec še dve: roman nizozemske avtorice Jente Posthuma Raje ne mislim na to (prevod Stana Anželj), ki se spopada s travmatično izgubo brata dvojčka, ki je podlegel samomoru, in roman finskega pisatelja Juhanija Karile Lovljenje male ščuke (prevod Klemen Pisk), roman, ki se dogaja v najodročnejšem delu Finske, na vzhodnem Laponskem, in ki prinaša kolorit ljudskega izročila, spisan v magičnem realizmu.
Podobno nenavadno je izvirno slovensko besedilo Marka Radmiloviča Goveja turneja, ki je, pravijo, v bistvu roman ceste. "Izhodišče romana je fascinacija nad glasbo Ansambla bratov Avsenik, za katero avtor pravi, da je poleg Kekca edini pravi izvozni artikel Slovenije. V Goveji turneji se izkaže, da je sloves narodnozabavne glasbe celo zunajzemeljski."
Z izdajo Radmilovičevega teksta pa se glasbeno navdahnjen del programa še ne konča. V drugi polovici leta bo v prevodu Lili Potpara izšla zbirka kolumn Brana Jakubovića, utemeljitelja skupine Dubioza Kolektiv, z naslovom Moje Dubioze. Knjiga je polna nostalgičnih utrinkov iz avtorjeve mladosti v času obleganja Sarajeva, nastankov benda in kasnejših doživetij, ki so člane doletele na gostovanjih doma in na tujem.
Avgust Demšar je tokrat napisal "zbirko kratkih likovnih krimi zgodb"
Žanrsko obarvana besedila bodo v znamenju kriminalke in zgodovinskega romana. Avgust Demšar se v "zbirki kratkih likovnih krimi zgodb z naslovom Zadnja večerja poklanja svojima največjima ljubeznima, kot je napisal v predgovoru h knjigi: kriminalnemu žanru in konceptualnim praksam sodobne vizualne umetnosti. Oboje združuje v zbirki devetih kratkih krimi zgodb, ki jih je navdihnil nek realen koncept sodobne umetnosti."
Tudi vsestranski Jure Godler nadaljuje z izdajo v seriji detektivk z glavnim likom inšpektorjem Arhom. Nov primer se seli v televizijski studio in prinaša detektivko v podžanru primera zaklenjene sobe. Prvenec Maiken Zupančič, zgodovinski roman Idrija – Almadén nas preseli v čas Idrije 17. stoletja, katere razvoj je zaznamoval znameniti rudnik živega srebra. "Avtorica je resnično zgodovinsko ozadje požara v konkurenčnem rudniku Almadén v Španiji, ki je sprožil renesanso idrijskega, postavila pod vprašaj in napisala napeto zgodbo o popotovanju na drugi konec Evrope, katerega podlaga je upanje na boljše življenje, a nad katerim visi temna usoda." Direktorica je napovedala še knjigo Reka Malora in njeno porečje Andreja Lupinca, deset kratkih zgodb, "ki so neke vrste epizodni avtorski memoarji, zapisani v pikrem ludizmu in premišljenem humorju ter oviti v meglice lastnega spomina".
V uspešni seriji Strogo zaupno z Brankom (Brankom Gradišnikom, seveda) bo izšel šesti roman, prenovljena in dopolnjena izdaja Strogo zaupno po Irski. Še ena prenovljena, razširjena in dopolnjena izdaja je Prebujanje v svetlobo. Sodobna interpretacija egipčanske Knjige mrtvih: smrt in preroditev, pod katero se podpisuje Vili Ravnjak.
"Brez dvoma bo zanimivo branje nekdanjega Večerovega odgovornega urednika in diplomata Milana Predana z naslovom Kaj pa ta tu dela? Pripoveduje o svoji novinarski in diplomatski karieri, knjigo pa posveča nedavni 80-letnici časnika Večer. Franček Jauk, še en nekdanji novinar, v knjigi Zadnje skrivnosti Leona Štuklja odkriva spomine velikega šampiona, ki so do zdaj ostali skriti javnosti."
Še nekaj poezije: Aleš Šteger v konceptualni zbirki Stolpi ustvarja večplastno pesniško-esejistično strukturo, ki se giblje med intimnim, filozofskim in družbenokritičnim.
Bogat je tudi nabor knjig za otroke in mladino, direktorica je naštela naslednje avtorice in avtorje: Tina Arnuš Pupis, Andreja Borin, Klarisa Jovanović, Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, Nana Milčinski, Manica K. Musil, Boštjan Narat, Tone Partljič, Igor Plohl, Cvetka Sokolov, Bina Štampe Žmavc, Ksenija Trs, Janja Vidmar, Alexandra Natalie Zaleznik.
