"Knjige skozi zgodovino človeštva premikajo osebne in družbene meje in prav na to opozarja letošnji slogan festivala. Knjige raziskujejo mejne človeške izkušnje, osvetljujejo kompleksne in zamolčane teme, prinašajo nova spoznanja, izzivajo družbene norme. Knjige, ki premikajo spoznanja, izzivajo družbene norme. Knjige, ki premikajo meje, so knjige, ki presegajo ovire časa in prostora. Presegajo fizično minljivost in prostorsko omejenost, ponujajo nove perspektive, odpirajo nove prostore in svetove, rušijo predsodke in stereotipe, premikajo meje družbenega diskurza, sprožajo polemike, ustvarjajo nove vizije, presegajo meje med generacijami. Skozi razmislek in refleksijo premikajo meje posameznikove identitete - soustvarjajo pogoje za to, kaj bi lahko bili in kdo lahko postanemo. Knjige, ki premikajo meje, so dokaz, kako učinkovita, močna in pogumna je lahko književnost," misli Petra Kolmančič, koordinatorica programa in vodja festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Izbrani tematiki je, kot je to v navadi, posvečena razstava v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, tudi prizorišču današnje otvoritve festivala. Razstavo sta pripravila Nino Flisar in Nika Štumberger. Na plakatih sta izpostavila 48 knjig, ki so po njunem mnenju premikale meje: po 12 naslovov iz svetovnega in slovenskega leposlovja, 12 naslovov mladinske književnosti in 12 humanistike in znanosti. Zelo arbitrarno početje v vsakem primeru, pri omejitvi na ducat pa sploh. Za tiste, ki bi radi dodali kako svojo knjigo, ki je premaknila meje, so pustili prazen plakat.
Dora Kaprálova je za knjigo, ki že v naslovu "dela reklamo" Mariboru, dobila osrednjo češko nagrado za roman
Osrednja gostja festivala verjetno premika meje znotraj srednje Evrope. Dora Kaprálova je češka pisateljica, ki je bila na pobude svoje češke založbe pred dvema letoma na dvotedenski rezidenci v Mladinskem kulturnem centru Maribor, glavnem organizatorju festivala. In to je bilo dovolj, da se je podučila o mestu, njegovi zgodovini, njegovih mejah. Iskala je magijo mesta in iskala je navdih, oboje pa je pristalo v knjigi Mariborska hipnoza. Za roman je dobila osrednjo češko nagrado za roman, magnesia litera. In prvi prevod je, logično, slovenski, zanj je poskrbel Peter Kuhar. Z avtorico se bo pogovarjal v sredo zvečer. Roman, ki ga je izdal, seveda, Mladinski kulturni center, so dali brati dijakom, tisto, kar se jih je dotaknilo, pa bo ob pogovoru z avtorico predstavljeno kot "videovtis".
Do vključno sobote, 30. maja, bo veliko že tradicionalnih in veliko novih prireditev. Festival bo imel veliko prozno in veliko pesniško branje (na prvem bodo nastopili Marko Radmilovič, Agata Tomažič, Dragan Potočnik in Ajda Bračič, na drugem Jure Jakob, Veronika Dintinjana, Alja Adam in Barbara Pogačnik), večer LGBTQ+ literature (z Anjo Zag Golob, Tomom Vebrom, Alino Špan in Pinom Pograjcem) in za konec Pesniški turnir, na katerem bodo tudi letos podelili tradicionalne nagrade, a letošnja vitezinja ali vitez poezije bosta res zadnja dobila izvod antologije svetovne poezije Orfejev spev - knjiga je namreč že zdavnaj razprodana in tudi zaloga organizatorjev je pošla.
Na posebnih prireditvah bodo nastopile nekatere letošnje dobitnice literarnih nagrad, na primer Andreja Borin, ki je lani prejela nagrado za besedilo najlepše slikanice (Pesmice za najmanjši žep), ter dobitnici nagrade mira Tanja Petrič in Marija Švajncer.
Festival bo pozornost posvetil tudi letošnjima jubilantoma, Srečku Kosovelu - prav v sredo bo minilo sto let od njegove smrti - in Zofki Kveder. Med preteklimi osebnostmi literature se bodo posvetili tudi Alenki Glazer, saj se deseti zvezek knjižne zbirke Osebnosti Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru osredotoča na življenje, delo in zapuščino te legendarne profesorice, urednice, pesnice.
Slovenski dnevi knjige v Mariboru seveda ohranjajo tudi knjižni sejem na Grajskem trgu. Knjige bodo naprodaj od srede do sobote, spremljevalni program pa bo vključil predvsem mlade. Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru tudi ponosno nosi naziv "prvi slovenski literarni festival na poti zero waste" in deluje trajnostno in odgovorno.
Rekordi in drugi presežki
Slovenski dnevi knjige v Mariboru so literaturi namenjena prireditev z največ dogodki v regiji in druga največja v Sloveniji - več dogodkov je samo še na Slovenskem knjižnem sejmu. Tako se je na tiskovni konferenci tik pred začetkom 29. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru danes dopoldan pohvalila koordinatorica programa in vodja festivala Petra Kolmančič iz Mladinskega kulturnega centra. Slovenski dnevi knjige so, mimogrede, tudi prireditev, ki ima na tiskovni konferenci zdaleč največ govorcev (sploh glede na število prisotnih novinarjev), in prireditev, ki ima največ govorcev na otvoritvi. Danes so na otvoritvi v Univerzitetni knjižnici Maribor govorili direktorica Mladinskega kulturnega centra in predstavnica Univerzitetne knjižnice in predsednik Društva slovenskih pisateljev in župan Mestne občine Maribor, dobrih 40 minut je z moderiranjem trajalo vse skupaj, na koncu pa je pesnica, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Ana Pepelnik, brala poezijo dve minuti. Organizatorji so vsekakor naravnani na doseganje rekordov in potrjevanje pomembnosti, manj pa se ukvarjajo z rezultati in učinki svojega početja.
