Ministrstvo za kulturo pod Zoranom Pozničem obljublja, da bo v naslednjem tednu ali največ desetih dneh javnosti predstavilo predlog nacionalnega programa za kulturo. "Ta dokument v času te vlade seveda ne more biti sprejet," je priznal minister, čigar delo onkraj tekočih zadev je prekinil odstop predsednika vlade Marjana Šarca. "Nihče ne bo mogel reči, da ni bilo nič narejeno," je dejal minister, ki je svojo funkcijo opravlja od marca lani. Dodal je, da potrebujejo zaveznike, saj njihov osnutek nacionalnega programa za kulturo ni usklajen z drugimi ministrstvi. Vseeno upajo, da bi njihovo delo naslednja vlada lahko v celoti posvojila ali vsaj uporabila za izhodišče.
Obetavnih deset strani
Predsednica nacionalnega sveta za kulturo in direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski se je strinjala, da bi strokovno-posvetovalni organ lahko "bil most, ki bi prenesel naprej, saj je, kar smo slišali, kakovostno in vzpodbudno". Z naklonjenostjo sta le vljudnostna vprašanja zastavila še dva člana sedemčlanskega nacionalnega sveta Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, in Jurij Krpan, dolgoletni vodja galerije Kapelica. Nihče predloga nacionalnega programa za kulturo 2020-2027 še ni videl. Člani nacionalnega sveta za kulturo naj bi od ministrstva predhodno prejeli le vzorčnih deset strani. Predsedujoča je sprejela pobudo Mitje Čandra in napovedala, da bo nacionalni svet na naslednji, za javnost zaprti seji dokument, ki ga je pripravilo ministrstvo, obravnaval, nato pa naj bi bil ta predstavljen javnosti. "Zdi se nam prav, da nacionalni svet za kulturo najprej poda svoje mnenje in pripombe," se je minister strinjal z logiko zapiranja seje za javnost.
Kulturni jezik evropske kohezije
Sodobna politična govorica floskul je bila še očitnejša v prvem delu seje neodvisnega telesa, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo. Govorili so o vključevanju kulturnih projektov v evropsko kohezijsko politiko. "Gremo skupaj v kulturo inovativnosti," je pojasnil državni sekretar v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleš Bucik. In dodal: "Zanima nas presečišče kulture, umetnosti, trga in gospodarstva." Vsi prisotni in vabljeni so se strinjali o pomenu digitalizacije, spodbujanju "kulturnega turizma" in "kreativnih kulturnih industrij". Kulturni sektor se je v dosedanjem obdobju vključeval v kohezijske projekte prek strategije pametne specializacije (v prvotni verziji članka je bilo napačno zapisano, da gre za strategijo pametne digitalizacije, op.a.). "Sedaj ne govorimo več o strategijah, ampak o vzpostavitvi politik. Politika ena in politika dve, katere cilj je denimo bolj zelena in nizkoogljična Evropa," je pojasnil lupino novodobne politične govorice minister Zoran Poznič. Vsebine v času sedanje vlade ne bo.
