
Predstavitev Božička v ušesu, novega romana Cvetke Bevc, v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru, se je iz običajne predstavitve novega dela sprevrgla v pogovor o smislu in živosti mladinske literature ter še o čem. Ob avtorici je bila sogovornica moderatorke Zale Stanonik, urednice pri Založbi Pivec, še dr. Dragica Haramija, profesorica mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, in tema se je zanimivo razvejala. "Dobra knjiga ni namenjena zgolj vzgajanju, zato je ne smemo vrednotiti samo s stališča uporabnega znanja," je rekla profesorica in raziskovalka mladinske književnosti. Da je mogoče hitro ugotoviti, kaj je dobro in kaj manj dobro, če jo pogledamo z etičnega in estetskega gledišča.
Cvetka Bevc, tudi pesnica, scenaristka, glasbenica, performerka, je empatična, pozorna glede teh reči, odprtih oči. "Odrasli se od otrok lahko veliko naučimo. Deček, ki skoči visoko v zrak, in zavpije, da se je dotaknil neba, je lahko navdih za naša prizadevanja, da brez dvignjenih kazalcev prepoznavamo večplastnost pojavov," je rekla.

Vsaka naslednja generacija naj preseže
Knjiga zmore odgovoriti na vprašanja v stiskah, pove o pogledu na svet, o človekovem obstoju in bistvu življenja, je Dragica Haramija povedala o temah, ki jih otroci z nami vred, tvorci sveta, v katere smo jih položili, vsrkavajo z nami. Tako kot mi starejši ali drugače? "Mislim, da je dobro, če se tako starši kot otroci nad tem zamislimo, pogovarjamo, ozaveščamo," pravi Bevčeva. "Odrasli zato, ker so bili graditelji sveta, otroci zato, ker to postajajo. Vsaka naslednja generacija naj bi presegla prejšnjo, pa ne le v uporabi pametnih telefonov. Gre za proces nekega etičnega razvoja človeštva, kjer ima vsak posameznik svojo vlogo."
Osnovnošolka Oja, junakinja romana Božiček v ušesu, emigrantka, pobegla pred vojno iz Nigerije, je živela izseljeniško življenje v Londonu, potem prišla v Slovenijo. "Emigracije so obstajale od nekdaj, vsak v določeno okolje prinaša svoja spoznanja, kulturo, običaje in se sooča z drugačnimi. Nenazadnje se lahko s tem vsako okolje tudi oplemeniti," je avtorica romana dejala o odločitvi za resda zmerom aktualno temo." Notranji svet najstnika je že sicer pisan, buren, Ojin še bolj, torej velika teža in velik zalogaj za pisca. "Vsaka knjiga je velik zalogaj za avtorja. Tako ali drugače. Potopitev v Ojin svet mi je zagotovo predstavljala poseben izziv. Enega izmed navdihov za roman sem dobila pred nekaj leti ob obisku londonskega Brixtona, na srečanju s predstavniki jorubske skupnosti, kar mi je odprlo vrata v Ojin svet. Sledilo je veliko raziskovanja, pogovori, predvsem pa vztrajno prisluškovanje Ojinemu svetu in njenim koreninam. Otroštvo vsakega odločilno zaznamuje in tako je bilo tudi z Ojo."
Kje in kdaj odkriti zlato rudo?
Otroku je v uho vstavila, oziroma se je tja prikradel, Božička. Tistim, ki ga imajo, gotovo dopoveduje, da naj bodo to, kar so, in počnejo tisto, kar jih veseli, in imajo pravico postaviti še več vprašanj in dobiti še več odgovorov, tudi takšnih odgovorov, za katere starejši menimo, da jih morda ne bodo razumeli. "Otrok ne bi smeli podcenjevati. Mladi bralci, ki so že prebrali knjigo, so mi rekli, da jim je všeč, ker Božiček v ušesu zahteva poglobljeno branje in odpira v njih toliko vprašanj. Ker se jih dotakne. Glavni junaki v romanu so najstniki, stopajo v svet odraslih. Ja, mogoče ne razumejo vsega, pa saj tudi mi ne, kajne, a pomembno je, da začnejo iskati lastne odgovore."
Razmislek o tem, kdo smo, je lahko naporen, meni tudi Dragica Haramija, razpoloženja in ravnanja otrok so pač takšna, a zgodbe so lepe, četudi niso samo smešne. Vendar je o tehtnih rečeh treba pisati, treba je, torej, iskati zlato. "Poskušam stati za pisateljskim prizadevanjem, ki ne razume jezika le kot pripovedovalskega sredstva, ampak vzporedno s potekom dogajanja beleži vse emocionalne nianse junakov," je rekla Cvetka Bevc. "Takrat se nekaj zasvetlika. In upam, da bo bralec takrat na široko odprl oči. Mogoče tudi zaradi poglobljenega branja. Kar pomeni, da je pisatelj še pred začetkom v sebi odkril zlato rudo." Njena junakinja romana Oja se je med vsem, kar jo v svetu zanima, odločila za risanje, za barve.