Enaindvajsetega aprila je umrl pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar France Pibernik. Bil je eden tistih, ki je vse svoje ustvarjalno življenje skušal osvetliti zamolčana, spregledana poglavja tukajšnje literarne zgodovine. Zlasti politično in ideološko zamolčani literati iz prve polovice 20. stoletja so ga zanimali - France Balantič, Ivan Hribovšek, Karel Mauser, Ludve Potokar, France Kunstelj idr. Pibernik je bil izvrsten poznavalec naše medvojne in povojne izseljenske literature, morda eden najnatančnejših, najskromnejših in najbolj temeljitih. Vedno ga je zanimala literatura, "ki je nikjer ni bilo", in hitro je ugotovil, da je literatura Zorka Simčiča na kakovostnem vrhu tega seznama, tako mi je priznal na predstavitvi knjige Dohojene stopinje v mariborskem Lutkovnem gledališču januarja lani. Srečanje ob izidu Dohojenih stopinj, intervjujev Franceta Pibernika s patriarhom slovenske emigrantske literature Zorkom Simčičem, je bilo navdihujoče, dragoceno srečanje z očakoma literature, ki dolgo ni bila inkorporirana v tukajšnje literarne zgodovine. Bilo pa je tudi srečanje z očakom literarne zgodovine, Francetom Pibernikom, ki je tedaj hotel bil diskretno v senci Zorka Simčiča. Tudi na tistem pogovoru je dejal, da si "ne pripisuje posebnega poguma, očitno sem imel občutek, kaj se še sme. Nihče me ni zasliševal in nisem bil zaprt."
Rodil se je v Suhadolah pri Komendi. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenski jezik s književnostjo ter se po diplomi posvetil profesorskemu poklicu. Najprej ga je poklicna pot vodila na gimnazijo v Dobrovo v Brdih, nato je poučeval na kranjski gimnaziji. Izdal je več pesniških zbirk, esejističnih in literarnozgodovinskih del ter monografij. Njegova publicistična dela so približala mnoga danes relevantna imena v slovenski književnosti - zelo od blizu, iz prve roke. Iz publicistike so poznana njegova dela Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo ter Čas romana, ki so nastala na podlagi Pibernikove korespondence s sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, prvi dve s pesniki, zadnja s pripovedniki. Še danes so neusahljiv vir relevantnih raziskav tukajšnje literature in njenih ustvarjalcev.
Napisal je monografijo Slovenski dunajski krog 1941-1945 ter objavljal tudi njihove pesmi in prozo. Med drugim je izšla njegova antologija Jutro pozabljenih, prav tako je poskrbel za izdaje izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja. Je tudi avtor monografije o Edvardu Kocbeku, že omenjene (in zadnje Pibernikove) knjige - intervjujev z Zorkom Simčičem z naslovom Dohojene stopinje in biografije o Alojzu Rebuli.
Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra Pen ter častni član Slavističnega društva Slovenije. Bil je prejemnik več nagrad, leta 2013 je postal častni občan Mestne občine Kranj, NUK pa mu je leta 2009 podelil Trubarjevo priznanje za prispevek k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
