Pelicon je bil med obiskovalci in ustvarjalci Kuda poznan kot Peco, za delovanje tega društva pa je imel velike zasluge.
Pelicon je v Kudu France Prešeren začel delovati leta 1987, ko je vajeti prevzela mlada generacija in postavila še danes prepoznavno zmes kulture in umetnosti, temelječe na gledališču in glasbi, a odprte za vse sfere ustvarjanja, piše v Peliconovem portretu, objavljenem v Dnevniku leta 2015. "To je bilo pestro obdobje. V bistvu nisem imel nobenih umetniških aspiracij, a sem bil navdušenec nad gledališčem Ane Monro. Ker sem eden redkih razumel uradniški dokument in pomen zapisnika, sem se javil za tajnika za nekaj mesecev, kar pa se je nato razvleklo v skoraj tri desetletja," se je začetkov spominjal Pelicon. Skrbel je za nemoteno delovanje Kuda in koordinacijo podpornih servisov.
Kot je v spominskem zapisu med drugim navedel Marko Brecelj, si Pelicon ni "želel groba, preziral je slavo in denar, v Kudu Franceta Prešerna se je 30 let razdajal kulturnim druženjem in tistemu Jutri, ki mu bo sledil tudi Pojutrišnjik". Brecelj je poudaril tudi, da je bil Peco "ljudem naklonjena, radodarna in samouničevalno delovna oseba".
Leta 2013 so dolgovi društva kudovce prisilili v prodajo stavbe na Karunovi 14. Po večletnih zapletih in razpletih pa se je kupec leta 2017 našel, v stavbi pa je začel delovati Center slovanskih kultur France Prešeren.
