Temeljna celica bralne kulture je dom

Tina Recek Tina Recek
08.09.2020 16:13

Vladniki in nevladniki poudarili pomen branja pri vseh generacijah, prostora za izboljšavo je še precej

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Branje knjig otroku je dobra popotnica za življenje. 
Sašo Bizjak

Ob današnjem mednarodnem dnevu pismenosti je bil v Cankarjevem domu nacionalni medresorski posvet o bralni kulturi in bralni pismenosti Branje kot vrednota? Na njem so sodelovali vsi pomembni deležniki, združeni v nacionalni mreži za bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije. "Mednarodni dan pismenosti je neke vrste praznik vseh, ki se trudimo za čim boljšo pismenost," je izpostavila predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter.

Zmanjšuje družbeno neenakost

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je poudaril, da je bralna pismenost ena tistih veščin, ki omogoča vključenost v družbo in s tem pomembno vpliva na zmanjševanje družbene neenakosti. Po njegovem obstaja izziv, kako koncept domačega branja v šolah dopolniti z drugimi dejavnostmi, ki bi učencem in dijakom približale kakovostno literaturo.
Predsednik Društva Bralna značka Slovenije Marko Kravos je izpostavil, da, "to ni le naložba v mlade ljudi, temveč tudi v kvaliteto življenja". Dodal je, da je ta čas pokazal vrednost domače knjižnice s sodobno in klasično literaturo.

Domača knjižnica in knjižnica v podjetjih

Bralna kultura zajema celotno knjižno verigo, je poudarila direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida in nanizala člene verige, ki vključuje avtorje, založnike, knjigotržce, knjigarne, knjižnice in bralce. Če peša ali umanjka en člen, je ogrožena vsa veriga. Zato je pomembno, da negujemo vsakega posebej in vse kot celoto.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa se je osredotočila na pomen knjižnic, ko je dejala, da moramo spodbujati nastajanje knjižnic, kar pa se začne v krogu družine. "Zakaj? Ker samo tisti, ki bo v stiku s knjigo, bo vstopal v knjižnice. Domačo knjižnico je treba vzpostaviti kot temeljno celico bralne kulture." Prav tako je po njenem treba spodbujati oblikovanje knjižnic v okoljih, kjer stik s knjigo ni več predpisan del izobraževalnega procesa. Za primer je navedla nastanek knjižnic v podjetjih.
Pomen branja v družini je izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec. Omenil je še nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti 2019-2030, ki bo po njegovih besedah naloga za naslednja desetletja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.