Šumi v komunikaciji na KItajskem, a tudi doma

Kranjčanka je, zadnjih petnajst let se kar naprej potepa po Sloveniji in po svetu. Zadnjih šest let je na Kitajskem. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sodobne slovenske književnosti in sodobne slovenske likovne umetnosti, oboje pa povezala v magistrskem delu o vizualni poeziji. Študijsko jo umetnost še vedno mika in navdušuje, zdaj seveda s pozornostjo, usmerjeno na Kitajsko. "Ne bi rekla, da me zanima samo umetnost kot taka - bolj me zanima kot fenomen v širšem, kulturnem kontekstu. Po nekaj zanimivih vmesnih postankih ob temah, kakršne so recimo slovensko izseljenstvo, migracije, medkulturnost in druge, s katerimi sem se srečevala kot raziskovalka na ZRC SAZU pred odhodom na Kitajsko, jo opazujem tudi skozi te perspektive, kot preplet idej, znanj, kot srečevanje energij," pravi Metka Lokar, slovenska lektorica v Pekingu.

Med stotimi jeziki tudi slovenščina

"Kitajščine se učim spotoma, mimogrede, žal bolj ali manj samo za vsakdanjo rabo," pravi. "Še vedno upam, da bom imela kdaj kaj več časa za to, da se je naučim in jo enkrat tudi zares spregovorim. Delo na Kitajskem še vedno čutim kot izziv in ostajam dlje, kot sem sprva nameravala. Prej sem delala na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ukvarjala sem se z založniško dejavnostjo. Med drugim sem urejala učbenike za učenje slovenščine za tujce, ki jih zdaj jemljem v roke kot učiteljica. Vesela sem, ko ugotavljam, da v osnovi prav dobro delujejo tudi v okolju, ki mu je Slovenija tako kulturno kot jezikovno precej daleč. Seveda univerzalnega učbenika ni, smo pa zato iznajdljivi (in vestni) učitelji, ki vedno znova dodajamo vsebine, prilagojene skupinam in študijskim programom. Iz teh potem sem in tja nastanejo še novi učbeniki, delovni zvezki, učna gradiva."
Na Pekinški univerzi za tuje študije, na Fakulteti za evropske jezike in kulture, kjer delate, imate menda že redni dodiplomski študij slovenščine.
"S slovenščino kot rednim štiriletnim študijskim programom smo začeli v tem študijskem letu in vanj po nekaj manj kot desetletju, ko je bila slovenščina izbirni predmet, redno vpisali prvo generacijo študentov. Na Pekinški univerzi za tuje študije sicer poučujemo nekaj manj kot sto jezikov, med njimi tudi večino evropskih. Tako imenovani manj uporabljani domujemo na Fakulteti za evropske jezike in kulture, drugi - na primer francoščina, španščina, nemščina - delujejo samostojno. Univerza je sicer ena od najstarejših kitajskih jezikoslovnih univerz in poučuje več jezikov kot katerakoli druga med njimi."
Kakšno pa je zanimanje za slovenščino v Pekingu in na Kitajskem nasploh? Kakšni so motivi za študij pri vaših študentih? Koliko jih imate?
"Na Kitajskem je top tuji jezik angleščina, v angleške tečaje vpisujejo že predšolske otroke, ki s tem jezikom že od vsega začetka rokujejo dosti bolj pogumno kot starejši, ki svoje znanje angleščine - če je že niso pozabili - sramežljivo skrivajo. V različnih tečajih in programih se poučuje še množica drugih jezikov, tudi manj razširjenih. Trenutno je med njimi na kar treh univerzah tudi slovenščina: na naši, na še eni pekinški in na eni od univerz v provinci Hebei, ne prav daleč od Pekinga. Naša univerza, torej Pekinška univerza za tuje študije, deluje neposredno pod okriljem države in pristojnega ministrstva, vpis je skrbno načrtovan in število študentov zelo omejeno. K nam je vpisan cvet kitajskih študentov, saj univerza sodi med vodilne v državi in so pogoji za vpis kar strogi.
Naša prva na študij slovenščine redno vpisana skupina (naslednjo bomo vpisali čez štiri leta) šteje deset študentov. Kaj bodo delali, ko bodo diplomirali, bomo še videli, prav gotovo pa si bo kateri od njih nadel diplomatsko suknjo. Med našimi alumni je menda več kot 400 veleposlanikov in več kot 1000 svetovalcev na kitajskem ministrstvu za zunanje zadeve ter različnih diplomatskih predstavništvih po svetu in je zato univerza znana tudi kot zibelka kitajske diplomacije.
To je delno tudi že odgovor na vprašanje o motivih naših študentov za študij slovenščine, ki je tesno povezan tudi z idejo o študiju na naši univerzi. Pridejo zato, ker bi radi dobili dobro službo, saj jim diploma Pekinške univerze za tuje študije in kombinacija študijskih programov dajeta prednost pred drugimi ter na široko odpirata vrata doma in po svetu. V slovenščini, ki - roko na srce - med govorci ni tako zelo popularna kot kakšen drug jezik, ugledajo priložnost za lepo kariero, jim je pa že v izhodišču zanimiva tudi sama dežela, proti kateri se podajajo z učenjem njenega jezika. No, manj bleščeča in manj romantična plat te zgodbe so sita, skozi katera morajo, preden sploh lahko začnejo študirati - in pri tem sploh ni nujno, da je slovenščina njihova prva izbira."

Še na druge univerze

Imate izbirni predmet slovenskega jezika in kulture za kitajske študente 2., 3. in 4. letnikov različnih študijskih smeri na univerzi. Lektorat slovenskega jezika se izvaja na začetni ravni in dveh nadaljevalnih. Tako berem o kitajskem lektoratu na spletni strani Slovenščina na tujih univerzah oziroma Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. In praksa?
"To je tisto, s čimer smo pravzaprav začeli in kar bomo zelo verjetno tudi nadaljevali kljub rednem študiju, ki smo ga vpeljali. Kot izbirni predmet si slovenščino lahko izberejo študentje vseh smeri na univerzi - študentje drugih jezikov, ki se sicer poučujejo pri nas (slovanskih ali drugih evropskih, celo študente arabščine smo imeli med njimi), študentje prevajanja in tolmačenja, novinarstva, mednarodnih odnosov, mednarodnega prava in drugi. Ta pisanost, ki jo prinaša povezovanje različnih področij in se ta čas začenja izvajati tudi načrtno, z dvopredmetnimi študijskimi programi, je res nekaj, čemur se na račun rednega študija ne bi hoteli ali smeli odreči.
Pri slovenščini kot izbirnem predmetu smo ob štirih urah tedensko za začetno skupino in prav toliko urah za nadaljevalno skupino ter individualnih urah za višje nadaljevalce ves čas izvajali vrsto dodatnih dejavnosti, s katerimi smo vsa leta širili in poglabljali védenje o našem jeziku, literaturi in kulturi ter spodbujali povezovanje obeh držav, Slovenije in Kitajske, na različnih področjih: organizirali smo gostujoča predavanja, kulturne dogodke, izvajali prevajalske in druge projekte, ves čas ob tem dopolnjevali tudi slovenski knjižni in filmski fond in podobno. Skratka, počeli smo vse to, kar počnemo tudi zdaj, ko je slovenščina postala redni študijski program.
Letos zaradi začetka rednega študija nove izbirne skupine nimamo, nadaljujemo pa s tistimi, ki so slovenščino kot izbirni predmet vpisali lani ali v letih pred tem. Kljub številnim študijskim obveznostim vztrajajo, ker jim je slovenščina zanimiva in jo imajo preprosto radi. Kreditnih točk ali česa drugega za to ne dobijo, sta jim pa velika nagrada recimo štipendija Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture in s to povezan obisk Slovenije. Vsako leto damo priložnost dvema."

V Pekingu čez noč

Je ekonomsko zanimanje Kitajcev za evropske trge vidno tudi v njihovem odnosu do jezika?
"Eno pomembnejših načel sicer pretežno ekonomsko naravnanih pobud, kakršni sta En pas, ena cesta in 16 + 1, je učenje jezikov držav, s katerimi Kitajska vzpostavlja sodelovanje. Tega je vse več, zato je vedno več tudi jezikov, ki se jih učijo Kitajci. Pravzaprav gre pri tem za učenje jezikov in kultur, saj sta jezik in kultura neločljivo povezana, prav tako je poznavanje obeh pomembno pri vzpostavljanju medsebojnih stikov in prvi pogoj za razvijanje dobrega sodelovanja na vseh mogočih področjih."