Štajerski in koroški "post-internetni" umetniki

V Hiši kulture Pivka so v želji po povezovanju slovenskega umetnostnega prostora odprli drugo razstavo, ki jo je pripravila gostujoča kustosinja. Sara Nuša Golob Grabner je k razstavi Motnja v matrici povabila tri mlajše umetnike s Štajerske in Koroške, Katjo Felle, Vito Kolar in Blaža Rojsa. Razstava, ki je na ogled do 26. junija, deluje kot "mini manifest proti vizualni tišini, izčiščenosti in delitvi na spletno in fizično resničnost", pravi kuratorica.

Za STA je povedala, da se ji je ideja za razstavo porodila ob motrenju "nostalgične, post-internetne družbe, ki skuša združiti fizično in digitalno resničnost, ob tem pa v razumevanju nastajajo šumi, ki sami po sebi nosijo dodatno sporočilno vrednost." "Zanimalo me je, kako se spajajo sodobne tehnologije in klasični likovni mediji, obenem pa sem želela izpostaviti umetnike, ki ustvarjajo vizualno glasno, z močnimi barvami in motivi ter s tem nakazujejo na vitalnost, svojevrsten upor in raziskovanje sodobnega okolja," je dodala.

Termin "post-internet" v polju umetnosti in oblikovanja po njenih pojasnilih uporabljajo za označevanje praks, ki interneta in njegovih estetik ne obravnavajo kot nekaj novega, temveč kot vseprisoten del vsakdana, ki je popolnoma spojen z našimi fizičnimi življenji.

Običajno se post-internetna estetika nagiba k izpostavljanju nostalgije po zgodnji internetni kulturi, živih barvah, pretirano izpopolnjenih podobah ali, nasprotno, k pikselizaciji. Pogosto je namen tovrstne estetike nostalgična ironija, povezana s potrošništvom, izpostavljanje občutka, da nič več ni preprosto določljivo in resnično ter poudarjanje neskončnosti interneta.

Ena prepoznavnih značilnosti post-interneta je motnja (ang. glitch), ki lahko predstavlja "nepopolnost vsakega poskusa popolnosti, možnost za odkrivanje novih kombinacij, katarzo skozi dezintegracijo in predvsem sprejetje dejstva, da nič ne more potekati brez napak". Kustosinja pravi, da predstavljeni umetniki post-internetno estetiko navigirajo z vizualno nasičenostjo, maksimalizmom in utelešenostjo nefizičnega preko fizične geste umetnika. 

Umetniki predstavljajo dela, ki so nastala v zadnjih nekaj letih, in sicer olja na platnu, računalniške grafike in manjše tapiserije. Tapiserije so posebnost nekaterih del Katje Felle, ki prikaže digitalno pikselizacijo z gobelini, za katere sta poleg potrpežljivosti potrebna igla in nit.

Digitalne grafike Vite Kolar pričarajo občutja elektronske glasbe in živobarvnih rejv partijev iz 90. let, Blaž Rojs pa zakoraka v polje med abstrakcijo in figuraliko, kjer "se ukvarja s temeljnim pojavom sodobne vizualne kulture: z izginjanjem dokazne gotovosti".

Katja Felle in Blaž Rojs sta se izobraževala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter v tujini. Živita med Slovenijo in Francijo oziroma Švico. Vita Kolar je diplomantka ekonomije, ki pa je vstopila v svet vizualij kot oblikovalka tiskovin in naslovnic za glasbene izdaje. Katja Felle je aprila postala ime tedna na Valu 202 kot idejna vodja medgeneracijskega projekta, v okviru katerega so članice Koroškega medgeneracijskega centra deset let šivale gobelin, velik dva krat tri metre, za katerega so porabile okrog 10.800 ur dela in več kot 15 kilometrov preje.

Vodja pivške umetnostne galerije Mojca Grmek je gostujočega kustosa oziroma kustosinjo prvič povabila k sodelovanju lani, ko so septembra predstavili izbor Maše Žekš, letos jeseni pa se obeta sodelovanje z Lelo Angelo Mršek Bajda. Sara Nuša Golob Grabner (1994) je umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorica. Izdala je tudi dve pesniški zbirki: Gnijoče rože (2019) in Dihotomija dihanja (2022). Stalno sodeluje z galerijami v Mariboru, z Galerijo Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), Meda Nox, Fotogalerijo Stolp ter KiBelo.