59. edicija Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) je bila letos posvečena v strokovnem delu aktualni temi Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi). Seminar se je začel 3. julija v Cukrarni in se bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaključil danes.
Predsednica seminarja dr. Jerca Vogel je v uvodnem predavanju izpostavila: ''Temeljna namena sta letos ponuditi nekoliko širši oris dogajanja v jeziku, literaturi in kulturi ob srečanju s spletnimi svetovi, saj šele v interakciji kažejo podobo sodobne družbe, ki jo ti svetovi soustvarjajo, ter spodbuditi kritični pogled, ki presega zgolj odklanjanje ali sprejemanje digitalnih tehnologij in digitalnega.'' Dr. Simona Kranjc je izhajala iz misli, da je internet z iznajdbama pisave in tiska prinesel tretjo revolucijo v jeziku, z razvojem klepetalnih robotov pa se je morda pravkar začela četrta. O razvoju umetne inteligence z vidika jezikovnih tehnologij je razmišljala dr. Špela Vintar. Predstavi strojne prevajalnike, ki so v široki uporabi že več let, in izkušnje z njimi, ki lahko znanstvenikom pomagajo predvidevati, kako bo potekalo uvajanje novih jezikovnih modelov v različne dejavnosti.
Dr. Alenka Kepic Mohar je v prispevku ugotavljala, da raziskave kažejo, da digitalna tehnologija tiho, a daljnosežno spreminja tako vlogo knjige v materialni kulturi kot procese branja, pisanja in razmišljanja. Dr. Miran Hladnik je pogled usmeril v vlogo digitalnih orodij v raziskovanju književnosti. Kot ugotavlja, so digitalizacija slovarjev, katalogov, enciklopedij itn. ter nova orodja za besedila (črkovalniki, strojni prevajalniki) pogoj za kulturno preživetje, zato spletne storitve, kot so Cobiss, dLib, Ngram Viewer in wikimedijina spletišča, danes uporablja tudi slovenski literarni zgodovinar. Dr. Maja Kerneža je na podlagi poročil učiteljev, znanstvenikov, lastnih izkušenj in idej v prispevku podala predloge za uporabo družbenih omrežij pri pouku književnosti.
Dr. Peter Stanković je ob analizi objav sodobnih slovenskih narodnozabavnih zasedb raziskoval družbena omrežja kot pomemben nov komunikacijski medij in hkrati pripravno platformo za promocijske dejavnosti. Dr. Katjo Mahnič je zanimala vloga digitalizacije ob institucionalni muzejski skrbi za ohranjanje dediščine.
V sklopu Parada mladih se Ina Poteko ukvarja z navadami študentk in študentov pri sporazumevanju na daljavo ter z njihovim jezikom v SMS-jih in sporočilih iz mobilnih aplikacij za dopisovanje. Urh Ferlež, Maja Kovač in Hana Podjed so spregovorili o literarnih delih, ki niso digitalizirana, temveč že po svoji naravi digitalna.
Toporišičev nagrajenec dr. Zvonko Kovač
Dr. Zvonko Kovač, letošnji dobitnik Toporišičevega priznanja, je hrvaški literarni zgodovinar, južnoslavist in pesnik ter upokojeni redni profesor na oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Leta 2016 je prejel Pretnarjevo nagrado kot ambasador slovenske književnosti in jezika. Dr. Kovač je več kot pol stoletja skrbel za razvoj slovenistike na zagrebški filozofski fakulteti. V času svoje predavateljske kariere je ob Zagrebu predaval tudi na podiplomskem študiju v Ljubljani in Mariboru. Spodbudil in soorganiziral je meddržavne kongrese in simpozij o poeziji Tomaža Šalamuna v Kopru in Zagrebu. S slovenistiko se je začel ukvarjati z dr. Jožetom Pogačnikom v osemdesetih letih 20. stoletja.
Objavil je tudi sedem pesniških zbirk.
